Ogromna hobotnica sredi Ljubljane poziva k zaščiti oceanov

Ljubljana, 9. julij 2024 – Aktivisti Greenpeacea so na Novem trgu v Ljubljani postavili deset metrsko instalacijo hobotnice s sporočilom “Zaščitimo oceane”, kot poziv zunanji ministrici, Tanji Fajon in predsedniku vlade, dr. Robertu Golobu,  za čim hitrejšo ratifikacijo Sporazuma Združenih narodov za zaščito oceanov. Slovenija je sporazum podpisala septembra 2023 in s tem naredila prvi korak za vzpostavitev globalne mreže zaščitenih morskih rezervatov. Sporazum namreč predvideva do leta 2030 zaščititi vsaj 30 odstotkov morja in oceanov.

Sporazum Združenih narodov o biološki raznovrstnosti območij zunaj nacionalne jurisdikcije (BBNJ), znan tudi kot Sporazum za zaščito oceanov, sprejet v juniju 2023, je omogočil ustvarjanje t.i. morskih rezervatov na odprtem morju in boljše upravljanje oceanov. 

Do zdaj ga je podpisalo  91 držav, ratificiralo pa le 9. Države podpisnice morajo ukrepati hitro in čimprej sprožiti postopke ratificiranja  sprazuma na nacionalni ravni. Da bi sporazum dobil mendarodno veljavo, je potrebna ratifikacija 60 držav. 

Ker je morski ekosistem medsebojno povezan in ključen za obvladovanje podnebne krize po vsem planetu, je prav vsaka država odgovorna za njegovo zaščito, tako tudi Republika Slovenija.

Sara Kosirnik, Greenpeace Slovenija, je povedala: ‘’Prejšnji teden smo poslali poziv za čim prejšnjo ratifikacijo sporazuma zunanji ministrici, Tanji Fajon in predsedniku vlade, dr. Robertu Golob. Do zdaj je 91 držav podpisalo Sporazum o oceanih, kar je pokazalo globalno politično podporo procesu. Ker je Slovenija nestalna članica Varnostnega sveta Združenih narodov, je nujno, da z diplomatskim ravnanjem pospešene ratifikacije Sporazuma Združenih narodov o oceanih pokaže vodilno vlogo pri tem pomembnem svetovnem vprašanju in dokaže svojo ambicioznost glede zaščite narave in biodiverzitete.’’

Sporazum bo zagotovil pravni okvir za obravnavo številnih pomanjkljivosti pri upravljanju odprtega morja, služil kot načrt za ohranjanje območij z visoko biološko raznovrstnostjo in prepovedal pretekle škodljive prakse. V normalnih naravnih razmerah se oceani zlahka samoregulirajo, žal pa je človeški vpliv močno okrnil to njihovo sposobnost. Odprto morje ni nikogaršnja last in zavzema skoraj 65 odstotkov površine planeta – a kljub temu je zares zaščitenega manj kot odstotek odprtega morja.

Čeprav Jadransko morje ni odprto morje, globalno prisotni problemi kot so podnebne spremembe, onesnaževanje s plastiko, prekomerni ribolov ter izkoriščanje nafte in plina na enak način ogrožajo tudi Jadran, ki se vse težje upira številnim pritiskom. 

Primer novih škodljivih gospodarskih praks, ki ogrožajo življenje v morju in zunaj njega, je rudarjenje v globokem morju z namenom izkoriščanja redkih zemeljskih mineralov, kar uničuje žarišča biološke raznovrstnosti in globokomorske organizme. Norveška je te dni rudarskim podjetjem ponudila koncesijo za raziskovanje širnih morskih prostranstev, kar kaže na to, da globokomorsko rudarjenje postaja grožnja tudi v Evropi. 

Stabilnost podnebja in s tem življenja milijard ljudi je odvisna od zdravja oceanov. Oceani zagotavljajo polovico vsega kisika, ki ga porabimo za dihanje, obenem pa absorbirajo kar 90 odstotkov odvečne toplote podnebnega sistema in skoraj tretjino emisij metana in ogljikovega dioksida v ozračju. Oceani so pljuča Zemlje, zato je tudi naša usoda tesno povezana z usodo oceanov.