Ljubljana, 11. 1. 2024 – Javnomnenjska raziskava Greenpeace Slovenija: Izjemna naklonjenost izkoriščanju vetrne energije med prebivalkami_ci Slovenije. Velika večina anketirank_cev (79,6 %) meni, da bi morala Slovenija bolj izkoristiti potencial vetra za pridobivanje energije. Rešitve so na dlani, ključnega pomena je, kako se bomo v Sloveniji lotevali nadaljnjih projektov.
Podnebne spremembe predstavljajo tveganje za preživetje in dobrobit milijonov ljudi po svetu. Pri tem tudi Slovenija ni izjema – še vedno se spopadamo s posledicami uničujočih požarov na Krasu in poplav lanskega avgusta. Ekstremne vremenske pojave, ki so posledica podnebnih sprememb, bomo na svoji koži občutili vsi. Podnebne spremembe pa hkrati predstavljajo tudi priložnost, da spremenimo način življenja in izboljšamo stanje za planet in vsa živa bitja na njem. Da bi do leta 2040 dosegli neto ničelne izpuste in izpolnili svoje podnebne in biodiverzitetne zaobljube, je nujno, da Slovenija opusti kurjenje fosilnih goriv, zmanjša porabo energije. Nujno bo tudi, da potreba po energiji preneha naraščati ter da se začne proizvedeno energijo izrabljati bolj učinkovito. Do leta 2040 bo potrebno preiti na energetski sistem, ki stoodstotno temelji na obnovljivih virih energije. Obnovljivi viri energije, kakršna je tudi energija vetra, so edini način za prenehanje kurjenja premoga in plina, s čimer lahko naredimo največ za blažitev podnebnih sprememb in so tako tudi edini način zmanjšanja resnične nevarnosti za zdravje in okolje.
V Greenpeace Slovenija podpiramo oblikovanje decentraliziranih sistemov stoodstotno obnovljive energije, ki skupnostim proizvajajo lastno čisto energijo. Potrebno je nuditi upravno in finančno podporo državljankam_om pri vzpostavljanju energetskih skupnosti. Posameznicam_kom, malim podjetjem in lokalnim skupnostim se mora jasno predstaviti in omogočiti skupna proizvodnja, upravljanje in poraba lastne energije.
Gre za model samooskrbe z energijo, ki lokalnim skupnostim prinaša energetsko samozadostnost. Lokalno prebivalstvo s tem najprej zadovolji lastne potrebe po energiji, iz viška pa lahko pridobi dobiček iz proizvodnje, ki se deli med člane energetske zadruge, ostanek sredstev pa se lahko uporabi za razvoj novih lokalnih projektov. Zadruge so najprimernejše za izvajanje skupnostnih projektov rabe obnovljivih virov. Upravljane so demokratično po principu en član – en glas ter tako zagotavljajo, da se finančne in družbene koristi ohranjajo v lokalnem okolju.
Vetrna energija je energija, ki jo želimo in potrebujemo, ker:
- Je veter brezplačen, čist in obnovljiv. Ne prispeva k podnebnim spremembam in ne proizvaja nevarnih jedrskih odpadkov. Leta 2019 je vetrna energija v Evropi prihranila 118 milijonov ton CO2, leta 2030 pa bi lahko prihranila do 270 milijonov ton.
- Bi v kombinaciji z drugimi obnovljivimi viri energije, kot je sončna energija, lahko zadostila vsem našim potrebam po električni energiji. Turbina z močjo 2,5 MW bi vsako leto lahko proizvedla 6,5 milijona enot električne energije, kar bi zadostovalo za letne potrebe več kot 1400 slovenskih gospodinjstev.
- Je veter lokalni vir energije in ga ni treba uvažati iz drugih držav. Več vetrne energije porabimo, bližje smo doseganju energetske varnosti.
- Bi Slovenija lahko do leta 2040 svojim potrebam po energiji v 100 % obsegu zadostila z obnovljivimi viri energije, če bi povečali uporabo vetrne energije.
- Vsak megavat (MW) vetrne energije ustvari 17 delovnih let v proizvodnji. To pomeni, da bi zavezanost k izkoriščanju vetrnega potenciala v Sloveniji lahko ustvarila več kot 10.000 delovnih mest.
Vprašanje torej ni več kako, ampak kdaj. Za prehod v brezogljično družbo bodo določene spremembe in prilagoditve nujne. Ključno je, kako bo družba te spremembe sprejela. Tudi pri uvajanju novih vetrnih projektov bo podpora javnosti ključnega pomena.
Javnomnenjska raziskava:
Da bi preverili mnenje med prebivalkami_ci Slovenije o različnih virih energije in vetrnih parkih, smo oktobra lani izvedli javnomnenjsko raziskavo s pomočjo raziskovalne agencije Parsifal. Raziskava je bila izvedena na reprezentativnem vzorcu 741 vprašanih iz vseh slovenskih regij in je bila razdeljena v 4 sklope.
Celotna javnomnenjska raziskava je dostopna na tej povezavi, v nadaljevanju pa nekaj ključnih poudarkov:
- Sklop: Podnebne spremembe
Vprašane_i so izkazale_i veliko mero osveščenosti in zaskrbljenosti v zvezi s podnebnimi spremembami. Velika večina anketirank_cev (83,8%) je s tematiko podnebnih sprememb seznanjena, velika večina (82,0%), je zaradi podnebnih sprememb tudi zaskrbljena.
- Sklop: Energetska oskrba Slovenije
Zanimivo je, da starejše od 55 let bolj skrbi vpliv na okolje (35,6 %) kot pa starostno skupino 18-34 let (19,4 %). Najmlajši starostni skupini je pri energetski samooskrbi najbolj pomembna samozadostnost.
Cena je najbolj pomembna prebivalkam_cem spodnjeposavske regije (55,9 %), samozadostnost pri energetski oskrbi je najbolj pomembna Zasavkam_cem (52,5 %), varnost Korošicam_cem (33,9 %), čim manj vpliva na okolje pa Pomurkam_cem (36,6 %).
3. Sklop: Obnovljivi viri energije
Kar 91,2 % Slovenk_cev meni, da moramo izkoriščati več obnovljivih virov energije. Po mnenju anketirancev bi se Slovenija v prihodnosti morala v najvišji meri zanašati na sonce, veter in geotermalno energijo. Več kot polovica vseh vprašanih (51,2 %) pa je mnenja, da Slovenija zaostaja pri izkoriščanju potenciala obnovljivih virov energije.
Največ podpore vetrni energiji je med prebivalkami_ci Obalno-kraške regije (94,3 %), na drugem mestu pri podpori vetrni energiji je pa Spodnjeposavska regija (87,3 %). Največ podpore izkoriščanju sončnega potenciala je med prebivalkami_ci Obalno-kraške regije (93,4 %), na drugem mestu je Notranjsko-kraška regija (90,6 %).
4. Sklop: Vetrni potencial in vetrni parki
Izgradnjo vetrnih parkov na območjih z največ vetrnega potenciala podpira 77,5% vseh vprašanih. Največja podpora izgradnji vetrnih parkov v območjih z visokim potencialom je med prebivalkami_ci Notranjsko-kraške regije (93,7 %).
Večina vprašanih pri izgradnji vetrnih parkov ne izkazuje posebne zaskrbljenosti (32,1%), je pa hrup kljub sicer nizki vrednosti (11 % anketiranih) prvi na seznamu konkretnih skrbi, ki so jih anketiranke_ci izrazili. Glede hrupa so najbolj zaskrbljene_i prebivalke_ci Obalno-kraške regije, kjer jih skoraj četrtina (24,8%) to navaja kot največjo skrb.
Na drugem mestu je skrb za ptice in druge živali (8,9 %), sledi skrb glede vpliva na okolje, uničenje narave in sam poseg v prostor (8,7 %). Med bolj izraženimi skrbmi je tudi razgradnja dotrajanih vetrnic in reciklaža (6,1 %).
Največ podpre izgradnji vetrnih parkov na degradiranih območjih izkazujejo prebivalke_ci Obalno-kraške regije (83,8%), zanimivo pa je v prav tej regiji tudi najvišja podpora izgradnji vetrnih parkov znotraj zaščitenih območij Natura 2000. Vetrni park v Naturi 2000 bi podprlo 34,6% prebivalk_cev Obalno-kraške regije, najmanj podpore takim projektom pa so izkazali prebivalke_ci Zasavja; 68,4% takih projektov ne bi podprlo.
Sara Kosirnik, Greenpeace Slovenija: »Glede na medijsko poročanje o vetrnih projektih v zadnjem letu in glede na netransparentno vodenje vetrnih projektov v preteklosti, smo predvidevali, da Slovenke_ci vetrni energiji niso naklonjene_i. Naša javnomnenjska raziskava je pokazala ravno nasprotno. Ne samo, da se ljudje zavedajo grožnje, ki jo prinaša podnebna kriza in podpirajo več obnovljivih virov energije, podpora vetrni energiji je izjemno visoka, saj so ljudje resnično zaskrbljeni glede posledic podnebnih sprememb. Jasno je, da imajo ljudje ob uvajanju kakršnih koli novosti tudi določene skrbi.. Država in investitorji morajo izraženeskrbi pri izvajanju projektov nasloviti, zato pozivamo vse, ki so vključeni v nove projekte, naj se vetrnih projektov lotevajo transparentno in vključujoče z lokalnimi prebivalci in v spoštovanju tega, da se hkrati s podnebno borimo tudi z biodiverzitetno krizo. Od postavitve prve vetrnice v Sloveniji je minilo deset let, v tem obdobju smo postavili le dve dodatni vetrnici. Naj bo naslednje desetletje v znamenju razcveta vetrne energije, ki je ključna za prehod v brezogljično družbo.«
Več informacij:
Sara Kosirnik, predstavnica Greenpeace Slovenija