Ljubljana, 20. julij 2023Medtem ko se Evropa sooča z vročinskimi valovi in ​​gozdnimi požari, letalski promet pa ima težave z velikimi zamudami in odpovedmi, novo poročilo Greenpeace kaže, v kolikšni meri nepošteno področje potovanj na dolge razdalje spodkopava evropske železnice, izkorišča delavce in onesnažuje planet –  vse to v korist letalskih družb. Vlaki so v povprečju dvakrat dražji od letal, vozovnice na določenih relacijah stanejo tudi do 30-krat več. Greenpeace zato poziva institucije EU in nacionalne vlade, naj zagotovijo cenovno dostopen železniški promet.

Evropskim železnicam najbolj škodujejo nizkocenovne letalske družbe 

Potovanje iz Londona v Barcelono je lahko do 30-krat dražje z vlakom kot z letalom. To je ena od ugotovitev nove analize Greenpeacea, ki prav tako razkriva, da so vlaki v povprečju dvakrat dražji od letov, v Združenem kraljestvu in Španiji pa približno 4-krat, medtem ko je celoten vpliv letenja na podnebje lahko več kot 80-krat hujši,  kot pri potovanju z vlakom [1]. V analizi je bila narejena primerjava letalskih in železniških vozovnic za 112 različnih evropskih prog v 9 različnih časovnih obdobjih. V povprečju so leti cenejši od vlakov na 71 % analiziranih prog. Samo 23 evropskih prog je (skoraj) vedno cenejših z vlakom kot z letalom, pri čemer samo 6 od njih opravljajo nizkocenovni letalski prevozniki.

Nizkocenovni letalski prevozniki opravljajo 79 % analiziranih prog in so zaradi svojih nepoštenih in agresivnih cenovnih strategij v večini primerov cenejši od železnic. Včasih ponujajo celo cenejše prestopne lete kot podjetja, ki že opravljajo direktne lete za iste proge, kar povzroči do 10-krat več emisij toplogrednih plinov. Ta praksa, ki uničuje podnebje, nakazuje, da potniki iz Londona v Bruselj potujejo denimo preko Danske.

Cenovna privlačnost letalskih kart je neodgovorna in nepoštena. Letalska industrija je ena podnebju najbolj škodljivih in nepoštenih industrij na svetu. V zadnjih desetletjih je bilo letalstvo najhitreje rastoči vir emisij toplogrednih plinov (GHG) v Evropi (+29 % med letoma 2009 in 2019 v EU). Letalski promet že zdaj dosega raven pred pandemijo, ravno v istem času, ko se ljudje po vsem planetu soočajo z uničujočimi požari in sušami. Revizija oprostitve davka na kerozin je zastala na ravni EU, medtem ko bodo nacionalne vlade kmalu začele razpravljati o svojih letnih proračunih. To so priložnosti za razpravo o naštetih finančnih ukrepih in za ukrepanje v smeri cenovno dostopnega, zanesljivega in okolju prijaznega evropskega sistema mobilnosti.

Podatki za Slovenijo

Slovenija je z vsemi sosednjimi državami povezana z železnico, vendar je pogostost in hitrost mednarodnih vlakov zelo nizka. Obstajata samo dva para vlakov dnevno do Zagreba, glavnega mesta Hrvaške, dva para do Nemčije, Budimpešte in Dunaja ter ena direktna povezava do Trsta v Italiji. Zahvaljujoč direktnim nočnim vlakom v Zürich, Stuttgart in Bratislavo ter nočnim vlakom iz Avstrije, ki vozijo v Italijo ali na Poljsko, pa je veliko držav in mest precej dostopnih z vlakom iz Slovenije.

Ljubljansko letališče je zelo majhno in služi bolj kot regionalno letališče, kjer prevladujejo prestopni leti na večja letališča. Razen Londona in Amsterdama – slednjega le en dan v tednu –, z nizkocenovnimi prevozniki ni mogoče doseči nobenega mesta.

Najdražja ugotovljena pot z vlakom je bila tista med Ljubljano in Amsterdamom, najcenejša možnost za to pot pa direktni sobotni let Transavie. Nekatere druge dni je bil vlak cenejši. Pot do Hamburga je večinoma dražja z vlakom, če prestopne lete, ki onesnažujejo okolje, opravljajo ali vključujejo nizkocenovne letalske družbe, kot je easyJet preko Londona ali Wizz Air preko Beograda. Na progah iz Varšave in Milana je bil vlak vedno cenejši – a je zelo počasen.

Analizirane poti iz in v Slovenijo

Ljubljana–Milano

Ljubljana–Milano je ena redkih analiziranih poti, ki nimajo neposredne povezave, in tudi ena redkih poti, ki je ni mogoče prepotovati z nizkocenovnimi prevozniki – uporabljata se letalski liniji Air France preko Pariza ali LOT preko Varšave. Najhitrejša pot z vlakom vključuje dve prestopanji (v Trstu in Benetkah) in traja 8 ur in 28 minut. Najhitrejša železniška povezava oktobra traja eno uro več in poteka preko avstrijskega Beljaka. Ugotovljeno je bilo, da je vlak na tej relaciji vedno cenejši.

Let iz Ljubljane v Milano preko Pariza povzroči 496 kg izpustov škodljivih toplogrednih plinov na potnika, let preko Varšave pa celo 615 kg. 500 km dolga vožnja z vlakom povzroči 16,5 kg toplogrednih plinov, kar je 97 % manj kot prestopni let preko Pariza.

Ljubljana–Amsterdam

Francoska Transavia iz Ljubljane v Amsterdam leti štirikrat tedensko, ostale dni pa so za to pot najcenejši leti preko Londona z Wizz Airom ali easyJetom. Vožnja z vlakom zahteva dve prestopanji – bodisi v Beljaku in Münchnu ter nočni vlak bodisi nočni vlak do Stuttgarta in nato 2 vlaka ICE. V štirih od skupno devetih analiziranih dni je bilo letalo cenejša izbira, v povprečju pa je bil vlak dražji za 15 %. Najcenejši najden let je potekal preko Londona in stal 56,82 €.

Let iz Ljubljane v Amsterdam preko Londonskega letališča Luton povzroči 50 % več izpustov toplogrednih plinov kot direktni let in vsaj desetkrat več kot vlak.

Ljubljana–Hamburg

Za to pot direktna povezava ne obstaja, niti po tirih niti po zraku. Pot z vlakom vključuje nočni vlak na Bavarsko (tudi nočni vlak iz Bavarske na povratni poti v Ljubljano), najhitrejša povezava pa traja 16 ur in 14 minut. Letalo je bilo cenejša izbira v štirih od devetih analiziranih dni, pri čemer je bila cena 104 € (let preko Beograda) najnižja v celotnem devetdnevnem obdobju. Najnižja cena vozovnice za vlak je znašala 136,60 €. V povprečju je bil vlak cenejši za 1 %.

Let iz Ljubljane v Hamburg preko Beograda povzroči 505 kg izpustov škodljivih toplogrednih plinov na potnika. Vožnja z vlakom bi te izpuste lahko zmanjšala za 92 %. Glede na mešanico virov električne energije v Sloveniji je ta prihranek enak porabi 1.800 kWh električne energije, kar zadostuje za skoraj celoletno oskrbo enega gospodinjstva.

Varšava–Ljubljana

Tako kot pri drugih poteh v državah srednje in vzhodne Evrope je vlak na tej poti vedno cenejši od letala. Poljski državni prevoznik LOT je edini, ki leti dnevno. Enosmerne letalske vozovnice stanejo najmanj 128,67 €, najdražja vozovnica za vlak pa 93,80 €. Nenavadno je, da na tej relaciji ni povezovalnih letov z nizkocenovnimi prevozniki. Najboljša železniška povezava je nočni vlak iz Varšave v avstrijski Gradec in potem vlak Eurocity v Ljubljano. Ta pot traja 18 ur in 23 minut, kar je precej dolgo za manj kot 1100 km.

Let iz Varšave v Ljubljano povzroči 273 kg izpustov škodljivih toplogrednih plinov na potnika. 1.100 km dolga vožnja z vlakom povzroči 36 kg toplogrednih plinov kar je 87 % manj kot let na isti relaciji.

Celotno poročilo Cene vozovnic za letala in vlake – vseevropska analiza: Kako nizkocenovni prevozniki uničujejo podnebje, medtem ko njihove nepoštene in agresivne cenovne strategije ostajajo brez nadzora v angleškem jeziku dostopno tukaj.