Ljubljana, 9. januar 2023 – Ob koncu lanskega leta je Greenpeace Nordic objavil analizo, ki kaže, kako bi lahko nacionalne vlade EU to zimo prihranile do 278 TWh energije – kar je skoraj enako letni porabi energije za 21 Slovenij –  s takojšnjim sprejetjem ukrepov za omejitev prekomerne porabe plina, nafte in elektrike.

Julija lani je Svet EU sprejel uredbo o prostovoljnem zmanjšanju povpraševanja po plinu za 15 %. Septembra so energetski ministri držav članic EU sprejeli obvezni cilj zmanjšanja povpraševanja po električni energiji za 5 % in 10 % neobvezno skupno zmanjšanje električne energije.

O cilju zmanjšanja povpraševanja po nafti pa EU sploh ni razpravljala, kljub temu, da nafta predstavlja nekaj več kot 35 % porabe primarne energije.

Greenpeace poziva k obveznim ciljem zmanjšanja povpraševanja za 15 % za plin, 10 % za elektriko in 13 % za porabo energije v prometu v EU.

Isadora Wronski, predstavnica podnebno energetske kampanje pri Greenpeace Nordic, je povedala:

‘’Ne smemo izgubljati časa – naslednjo zimo moramo pričakati odporni in pripravljeni: potrebujemo obsežne programe za izboljšanje energetske učinkovitosti stavb, močno povečanje uvedbe toplotnih črpalk ter izboljšanje sončne in vetrne proizvodnje na vseh ravneh. Potrebujemo temeljito prenovo evropskega sistema mobilnosti, zamenjavo individualnega prevoza na naftni pogon s čistim javnim prevozom, ki služi skupnosti, in začeti obsežen prehod iz energetskih sistemov, ki prevladujejo na fosilna goriva, na popolnoma obnovljive.”

Toplotne izolacije močno zmanjšajo energetske potrebe stavb po ogrevanju pozimi in ohlajanju poleti. (c) Greenpeace.

Novo analizo, na kateri temeljijo Greenpeaceova priporočila, so izvedli raziskovalci z Inštituta za trajnostno prihodnost na Univerzi za tehnologijo v Sydneyju, objavil pa jo je Greenpeace Nordic.

Poročilo obravnava kratkoročni potencial za zmanjšanje povpraševanja po energiji na pravičen način. To pomeni, da se ukrepi varčevanja z energijo začnejo pri velikih porabnikih v industriji, nadaljujejo v storitvenem sektorju in nato na ravni premožnih. Hkrati pa se zagotavljanja podpora in zaščita za najbolj ranljive skupine prebivalstva.

Takšen način pravičnega zmanjšanja povpraševanja in porabe energije bi znižal račune posameznikov in gospodinjstev za komunalne storitve, zmanjšal tveganje pomanjkanja in izpadov elektrike ter ublažil krizo življenjskih stroškov, ki milijone ljudi v Evropi potiska v energetsko revščino.

Ključne ugotovitve poročila:

  • Zmanjšanje omejitve hitrosti na avtocestah iz 130 na 110 km/h in uvedba ukrepov, ki ljudem omogočajo 10 % manj vožnje z avtomobili, kot so cenovno ugodne vozovnice za javni prevoz, bi prinesla največje prihranke v smislu milijonov sodčkov nafte na leto.
  •  EU-27 bi lahko to zimo do marca 2023 zmanjšala porabo fosilnega plina v vseh sektorjih za 15 %, tudi brez novih naložb v energetske ukrepe. To bi zahtevalo znatna zmanjšanja porabe v Nemčiji, Franciji, Španiji, Italiji in na Nizozemskem – petih največjih porabnicah fosilnega plina – ki skupaj predstavljajo več kot 66 % vse porabe fosilnega plina v proizvodnji EU-27.
  • Zmanjšanje povpraševanja po električni energiji za 15 % v javnem, storitvenem in stanovanjskem sektorju skupaj z 20 % prihrankom električne energije v industriji, bi zmanjšalo skupno porabo primarne energije v EU-27 za več kot 6,5 %. Zmanjšanje bi bilo večje od skupne porabe primarne energije v letu 2021 na Švedskem, v Avstriji in Luksemburgu skupaj.
Nafta predstavlja več kot 35% porabe primarne energije v EU. (c) Greenpeace.

Poleg naštetih ukrepov, ki ne zahtevajo finančnih investicij, bi morale vlade EU obsežno vlagati tudi v programe izolacije domov, energetsko učinkovitost, javni prevoz ter pospešiti prehod na sistem 100 % obnovljive energije v Evropi do leta 2040. 

Preberi več o  o ukrepih, ki jih predlaga Greenpeace in celotno poročilo EU Energy crisis scenario. 

Več informacij: Greenpeace EU press desk: +32 (0)2 274 1911, [email protected]