V spodnjih vrsticah komentiramo in se osredotočamo na področji podnebja in energetike iz novele Zakona o varstvu okolja (ZVO-2).
Zakon o varstvu okolja dodaja nekaj določil glede podnebne politike. Zakon določa, da mora država zagotaviti “učinkovit, pravočasen in pravičen prispevek k doseganju ciljev in izvajanju ukrepov, ki zavezujejo Slovenijo ter izhajajo iz ratificiranih mednarodnih pogodb”. Omenjeno je tudi ustanavljanje podnebnega sveta kot neodvisnega znanstvenega posvetovalnega telesa. Ker Slovenija nima krovnega podnebnega zakona, je vpis takšnih določil v zakonski red dobrodošel.
Isti zakon pa hkrati uvaja t.i. mehanizem kritja posrednih stroškov, s katerim bi se 25 % sredstev podnebnega sklada lahko preusmerilo v financiranje ozkega kroga 12 podjetij, ki sodijo med največje porabnike energije in podnebne onesnaževalce (zavezanci sistema ETS) v Sloveniji. V obdobju trajanja sheme bi 12 podjetij tako prejelo vsaj 157,5 milijona evrov, dejanska izplačila pa bi bila lahko znatno višja, ob trenutnih trendih celo trikratnik tega zneska. Temu okolju škodljivemu mehanizmu smo od začetka nasprotovali. Glede na kritike okoljskih organizacij so predlagatelji zakona začetni predlog prilagodili in definirali ta sredstva kot namenska. Ker pa so nameni v zakonu definirani široko [1], ne nudijo zagotovila, da se bodo sredstva res porabila v skladu s poslanstvom podnebnega sklada: financiranje ukrepov za blaženje (in prilagajanje) podnebnih sprememb. Zato je nujno na ravni Uredbe te pogoje oz. namene zaostriti.
Za kaj bomo namenili stotine milijonov podnebnega sklada je danes izjemnega pomena. Da bi učinkovito reševali podnebno krizo in hkrati zmanjšali energetsko odvisnost od uvoza fosilnih goriv, morajo biti prioritetno financirani ukrepi, ki k temu doprinesejo najhitreje, in so v Sloveniji zapostavljeni. Sredstva podnebnega sklada moramo tako prioritetno nameniti financiranju sončne energije, skupaj z ukrepi za zmanjšanje rabe energije, ne pa za dodatno pomoč ozkemu delu industrije. V Sloveniji je ogromen interes ljudi za samooskrbo iz sončnih elektrarn. Eko skladu je zaradi izjemnega povpraševanja letos celo zmanjkalo sredstev za podporo, ljudje imajo tudi težave s soglasji za priključitev na omrežje. Zaviranje razvoja sončne energije in onemogočanje ljudem, da pri tem sodelujejo, je nedopustno.
Resnost glede energetske tranzicije in podnebnega ukrepanja mora vlada pokazati ne samo z deklarativnimi črkami na papirju, ampak predvsem s tem, kam usmeri milijone evrov javnega denarja.
[1] Ta sredstva so namenska in sicer za neposredne in posredne naložbne za zmanjševanje procesnih emisij toplogrednih plinov ter ostalih emisij onesnaževal, energetsko učinkovitost oziroma energetsko samooskrbo. (amandma k 183. členu novele zakona)
