Ljubljana, 15. 5. 2021 – Danes aktivisti Greenpeace Slovenija na rekreacijskih površinah ob reki Savi opozorjajo na možne škodljive posledice, ki jih prinašajo nova določila Zakona o vodah izpod rok Ministrstva za okolje, ki ga vodi Andrej Vizjak. Aktivisti so s postavljeno simulacijo gradbišča “Vizjakovega nabrežja” opozarjali na možne gradnje na priobalnih pasovih, ki jih novi zakon omogoča, ter s tem otežuje varovanje pravice dostopa do vode kot javnega dobrega.  Mimoidoče so spodbujali tudi k podpori civilne iniciative Za pitno vodo in k oddaji podpisa, potrebnega za razpis referenduma proti Zakonu o vodah.

30. marca 2021 je Državni zbor potrdil novelo Zakona o vodah,  ki v 37. členu uvaja sporne spremembe, s katerimi se odpirajo vrata gradbenim posegom na vodnih in priobalnih zemljiščih. Zakon tako na priobalnih pasovih omogoča gradnjo objektov, kot so gostilne, turistične nastanitve, trgovine, parkirišča itd. S pozidavo priobalnih pasov bi se lahko omejilo dostop ljudem do jezer, rek in morja ter povečalo tveganje za onesnaženje naših površinskih in podzemnih voda, posledično pa bi ogrozilo tudi kakovost naše pitne vode.

Uroš Macerl, Eko Krog, civilna iniciativa Za pitno vodo, je ob dogodku dejal: 

»Novela zakona o vodah bo ogrozila pitno vodo in prost dostop do obrežij. Če bomo obrežja pozidali, bo izginila čistilna funkcija, ki površinsko vodo prefiltrira v podzemlje in od tam v naše pipe. Javna raba, ki jo rad poudarja Vizjak, pomeni dostop do obrežja vsem pod enakimi pogoji. Po sprejetju tega zakona bodo tam restavracije, hoteli, nakupovalni centri, kjer nam bodo lastniki povedali za koliko evrov nam bo dovoljeno stopiti do obale.  Zbrati 40.000 podpisov je zahtevno, a smo naredili vse, da ima vsak od nas možnost in tokrat nekaj res spremeni. Kritiziranje pred TV ni dovolj, treba je vzeti pot pod noge in na UE. Ampak to je najmanj, kar lahko naredimo za prihodnost naših otrok.«

Sara Kosirnik, Greenpeace Slovenija, k temu dodaja: »Že celo leto spremljamo demontažo okoljskih varovalk v Sloveniji – vse to v imenu gospodarskega ‘’razvoja’’. Ta ‘’razvoj’’, ki se nam ga poskuša prodati, pa ne upošteva dolgoročnih okoljskih posledic, na ljudi gleda le kot na potrošnike, na naravo pa kot na potrošno blago. Gozdovi so ovira za gradnjo avtocest, morska obala pa donosna lokacija za luksuzne hotele. Vlada in okoljski minister si s takšnim početjem zabijata avtogole, posledice teh odločitev pa bodo nosile še prihodnje generacije.

Dostop do voda, čist zrak, bogati gozdovi niso administrativna ovira pri zasledovanju gospodarskih interesov, temveč osnovni gradniki življenja. Razvoj gospodarstva po COVID-19 krizi mora temeljiti na najvišjih okoljskih standardih, mora reševati podnebno krizo in negovati življenje na tem svetu, ne pa ga uničevati. To ne pomeni več cest, več betona, več onesnaženja. Več narave in manj betona je tisto, kar svet trenutno nujno potrebuje.’’

Pod sloganom odstranjevanja administrativnih ovir in zagona gospodarstva po epidemiji COVID-19 Vlada RS zadnje leto izvaja obsežne zakonske spremembe na področju okolja, ki bodo lahko imele škodljive dolgotrajne posledice na naravne ekosisteme, zdravje ljudi in nadaljnje sposobnosti reševanja podnebne krize. Poleg sprememb Zakona o vodah, se je že spremenil Zakon o ohranju narave,  napovedane pa so tudi spremembe Zakona o varstvu okolja, Gradbenega zakona in Zakona o urejanju prostora. 

Kontakt

Sara Kosirnik, [email protected], 030 408 553.

Fotografije iz dogodka na Flickr: povezava.