Ljubljana, 18. 3. 2021 V tem tednu se je začela javna obravnava Nacionalne strategije RS za izstop iz premoga s predlogom, da se v Sloveniji premogovna proizvodnja opusti leta 2033. Včeraj pa je v organizaciji Greenpeace Slovenija potekala mednarodna spletna konferenca »Konec premoga: Podnebna kriza, evropske politike in ekonomski trendi«, na kateri so gosti iz raziskovalnih institucij in energetskih podjetij spregovorili o nujnosti izstopa iz premoga v naslednjih 10 letih ter energetski tranziciji, ki se dogaja v Evropi in po svetu in sloni na razvoju sončne in vetrne energije.
Posnetke video konference si lahko ogledate tukaj.
Gaurav Ganti, inženir in analitik pri raziskovalni instituciji Climate Analytics, je predstavil analizo o tem, kaj pomeni globalni cilj zaustavljanja segrevanja ozračja na 1.5 °C za premogovno proizvodnjo in poudaril: “Opuščanje proizvodnje električne energije iz premoga do leta 2030 v državah EU in OECD ter do leta 2040 po vsem svetu je ključno za doseganje ciljev Pariškega sporazuma”.
Charles Moore, vodja evropskega programa pri raziskovalni organizaciji Ember, je spregovoril o energetsko-podnebnih načrtih držav EU in poudaril, da bo imela leta 2030 glede na trenutne načrte Slovenija enega najbolj ogljično umazanih elektroenergetskih sistemov v EU: “To desetletje je ključno za boj proti podnebnim spremembam, čista elektrika pa je osrednjega pomena za prehod na trajnostno gospodarstvo. Čeprav naša analiza energetskih in podnebnih načrtov ugotavlja, da številne države EU že imajo ambiciozne načrte za razogljičenje svojih elektroenergetskih sistemov, pa ugotavlja tudi, da Slovenija pri tem zaostaja.”
Magnus Hornø Gottlieb, predstavnik danskega energetskega podjetja Ørsted, ki namerava v celotiti opustiti premog do leta 2023, je predstavil njihovo poslovno tranzicijo: “Ørstedova preobrazba iz enega najbolj fosilno intenzivnih energetskih podjetij v Evropi v eno večjih družb za obnovljive vire energije je rezultat priznavanja megatrendov stroškovno konkurenčne obnovljive energije in podnebnih sprememb ter ustreznega delovanja. Celotnega postopka nismo načrtovali naprej. Namesto tega smo si zastavili dolgoročni strateški cilj postopnega opuščanja premogovnega, naftnega in plinskega posla, ter investiranja v razvoj vetrne energije na morju, nato pa smo se osredotočili na to, kaj storiti naslednji ponedeljek. Na koncu se je izkazalo, da je bila prava stave – in lahko rečem, da je razvoj potekal hitreje, kot je kdorkoli lahko pričakoval.”
Sara Goulartt iz podjetja EDP – Energias de Portugal – je prav tako spregovorila o njihovi odločitvi za hiter izstop iz premoga, razvoj obnovljivih virov energije in poudarila hitrost, s katero se dogajajo spremembe v energetiki: »EDP se je pred kratkim zavezal, da bo do leta 2030 postal ogljično nevtralen. To je ambiciozen cilj in naš prispevek k razogljičenem svetu, usklajenemu s Pariškim sporazumom.« Podjetje EDP je največji proizvajalec električne energije na Portugalskem, tretje na Iberskem polotoku in peta največja zasebna skupina v Braziliji, medtem ko je EDP-Renovables tretji največji proizvajalec vetrne energije na svetu. V začetku letošnjega leta je EDP napovedal zaprtje svoje 1.296 MW elektrarne na premog Sines, s čimer je tudi Portugalska na poti do popolnega izstopa iz premoga še v letošnjem letu.
Katja Huš, Greenpeace Slovenija, k temu dodaja:
V Sloveniji moramo prepoznati resnost podnebne krize in globalne trende na področju energetike. Absolutna politična prioriteta naslednjih let mora biti ugašanje premogovne proizvodnje ter premišljeno vodenje socialno-ekonomske tranzicije v šaleški regiji in energetskega razvoja, ki temelji na sončni in vetrni energiji. Govoriti, da bi kurili premog še dvajset let je nerazumno in zelo neodgovorno, saj pomeni izogibanje resnici in dajanje lažnega upanja, zaradi katerega bi še naprej zavlačevali z načrti za pravično tranzicijo in tvegali nenačrtovanega zaprtje elektrarne.
Trenutno le še 7 držav EU ni napovedalo izstopa iz premoga. Od tistih, ki takšen načrt imajo, le Nemčija načrtuje izhod iz premoga po letu 2030. Preteklo leto je bilo tudi prelomno za EU, saj smo prvič v zgodovini proizvedli več električne energije iz obnovljivih virov kot iz fosilnih virov. Premogovna proizvodnja je v letu 2020 padla za 20 %, od leta 2015 pa se je kar prepolovila. Medtem pa je leta 2020 proizvodnja iz vetrne energije zrasla za 9 %, iz sončne pa za 15 %. Četudi je tehnični potencial sončnih elektrarn v Sloveniji skoraj dvakratnik sedanje proizvodnje električne energije, pa Slovenija proizvede le 2 % električne energije iz sonca in vetra, kar jo uvršča na rep evropskih držav.