Ljubljana, 17. december 2020: Vlada Republike Slovenije trenutno pripravlja nacionalni Načrt za okrevanje in odpornost, tj. načrt, kako porabiti več kot 5 milijard evrov, ki so namenjene Sloveniji v okviru evropskega Sklada za okrevanje in odpornost. Še pred koncem leta bi naj Vlada RS Načrt oddala Evropski Komisiji. Organizacija Greenpeace Slovenija opozarja, da mora Načrt sloneti na projektih, ki bodo v skladu z okoljskimi in podnebnimi cilji. Na področju prometa mora biti zato denar prednostno namenjen izboljšanju javnega potniškega prometa, zlasti slovenskih železnic.

Katja Huš, predstavnica Greenpeace Slovenija, komentira:

“Po desetletjih velikih cestnih projektov in hiranja slovenskih železnic smo ljudje v Sloveniji prikovani na osebne avtomobile, v mnogih krajih dihamo onesnažen zrak, emisije toplogrednih plinov iz prometa pa iz leta v leto naraščajo. Čas je za drugačne prioritete in to se mora odražati tudi v porabi denarja. S tem evropskim denarjem ne smemo zopet graditi novih cest, širiti obvoznic in spodbujati uporabo osebnih avtomobilov. Da bodo lahko postali kolo, vlak in avtobus prva izbira ljudi v Sloveniji, potrebujemo obsežne naložbe v javni potniški promet, s poudarkom na železniški in kolesarski infrastrukturi. Le s takšnimi naložbami bomo reševali ne le ekonomske posledice COVID-19, temveč tudi podnebno krizo, ki bi lahko družbo destabilizirala v istih razsežnostih, a na drugačni časovni premici, kot trenutno epidemija.”

Koalicija za trajnostno prometno politiko je že opozorila na problematičnost osnutka Načrta za okrevanje in odpornost, ki je predvideval 728 milijonov evrov za gradnjo regionalnih cestnih povezav, 54 milijonov evrov za gradnjo avtocest ter 76 milijonov evrov za vzpostavitev nacionalnega letalskega prevoznika. Kako trdoživa je “avtomobilska paradigma” v slovenski prometni politiki, je pokazalo tudi nedavno znižanje davka na motorna vozila, s katerim se bolj spodbuja nakup večjih in bolj požrešnih avtomobilov.   

Promet je edini sektor v Sloveniji, v katerem so se emisije toplogrednih plinov v obdobju 2005– 2017 povečale, in sicer kar za 25,5 %. Slovenija je bila letos glede na indikator uspešnosti boja s podnebnimi spremembami (Climate Change Performance Index) uvrščena na 51. mesto (z 44. mesta),  s čimer je zasedla zadnje mesto med državami članicami EU. 

Skoraj 7000 ljudi je v tem letu podpisalo poziv Vladi RS za Zeleni odgovor na krizo COVID-19 in s tem pokazalo, da tudi ljudje pričakujejo spremembe in ne zgolj slepega okrevanja gospodarstva po starem. 
Na nujnost sprememb v prometni politiki je ta teden opozoril tudi nepričakovani gost pred vrati Vlade RS. Oglejte si video posnetek.