Pri boju s podnebno krizo ne smemo staviti na nove jedrske gradnje

Ljubljana, 13. in 14. oktober: Danes se je zaključila dvodnevna spletna konferenca Kritično o jedrski energiji kot (lažni) podnebni rešitvi. Na konferenci, ki jo je organiziral Greenpeace Slovenija, je spregovorilo šest mednarodnih strokovnjakov, ki so kritično ovrednotili vlogo novih jedrskih gradenj pri uspešnem boju s podnebnimi spremembami.

Philip Johnstone, raziskovalec (Science Policy Research Unit, University of Sussex) je poudaril, da je pomembno vprašanje, kateri vzroki poganjajo nadaljnji interes za jedrsko energijo in v globalnem aspektu pokazal na vlogo industrijskega prepleta vojaške in civilne rabe jedrske energije pri nadaljnjih jedrskih ambicijah. Različne jedrske politike Velike Britanije in Nemčije je analiziral skozi prizmo različnih ravni demokratičnosti državnih institucij in opomnil na pomen demokratizacije energetskih sistemov.

»Del problema z jedrsko politiko je stanje same ‘razprave’. Za bolj odkrito in empirično utemeljeno razpravo bi morali priznati, nadalje raziskati in odkrito razpravljati o vojaških in geopolitičnih razlogih, ki stojijo za vztrajajočim jedrskim navdušenjem ter njihovimi gospodarskimi in demokratičnimi posledicami.«

Povezava do posnetka predavanja (YouTube) in datoteke predstavitve (.ppt).

Dave Jones, analitik trgov električne energije (Ember) je predstavil zadnje trende na področju električne energije in poudaril, da smo priča predvsem preboju sončne in vetrne energije, ki izrinjata premogovno proizvodnjo.

“Globalni prehod na vetrno in sončno energijo je že tako napredoval, da bodo prihodnje leto verjetno vetrne turbine in sončne elektrarne prvič proizvedle več električne energije kot vse jedrske elektrarne na svetu.”

Povezava do posnetka predavanja (YouTube) in datoteke predstavitve (.ppt).

Dr Jochen Markard, raziskovalec (ETH Zürich in Univerza za uporabne znanosti Zürich) je govoril o dejavnikih, ki kažejo na zaton jedrske energije, zlasti pomen oslabljene industrijske baze, in cenitev drugih nizkoogljičnih tehnologij.

“Za reševanje podnebnih sprememb potrebujemo hitre in temeljne spremembe v oskrbi z energijo, prometu, kmetijstvu in mnogih drugih sektorjih. Trenutno sta veter in sonce najcenejši tehnologiji za proizvodnjo električne energije, strokovnjaki pa pričakujejo nadaljnje znižanje stroškov. Nove jedrske elektrarne potrebujejo več let načrtovanja in gradnje, stroški pa so se prej zvišali kot znižali. Na svetovni ravni reaktorska gradbena industrija upada. Nove naložbe v jedrsko energijo imajo velika tveganja, so ekonomsko neprivlačne in bi lahko prišle prepozno za podnebne spremembe. Na liberaliziranih trgih si težko predstavljamo gradnjo novih jedrskih elektrarn brez subvencij in dolgoročnih pogodb o nakupu električne energije.”

Povezava do posnetka predavanja (YouTube) in datoteke predstavitve (.ppt).

Dr Sven Teske, raziskovalni direktor (Institute of Sustainable Futures, University of Techology Sydney) je predstavil koncept in scenarij napajanja s 100 % obnovljivimi viri energije ter značilnosti drugačnega in mnogo bolj fleksibilnega energetskega sistema, v katerega prehajamo.

»Obnovljivi viri – zlasti sončna in vetrna – so zdaj povsod najcenejša možnost za proizvodnjoelektrične energije. V ZDA obstoječe elektrarne na premog in jedrske elektrarne proizvajajo električno energijo po višjih stroških kot nove sončne in vetrne elektrarne. Stroški skladiščenja se hitro znižujejo. Do leta 2025 bosta »pasovna sončna in vetrna energija« (vključno s skladiščenjem) stroškovno konkurenčna novo zgrajenemu premogu in plinu. Jedrska energija je daleč najdražja možnost. Jedrska energija je poraženec svetovne stroškovne konkurence v elektroenergetskem sektorju. Stroškovno občutljive vlade, ki želijo odgovorno porabiti denar davkoplačevalcev, morajo opustiti jedrsko možnost.«

Povezava do posnetka predavanja (YouTube) in datoteke predstavitve (.ppt).

Stephen Thomas, zaslužni profesor (University of Greenwich Business School) je predstavil izkušnje britanskega jedrskega programa iz zadnjih 15 let.

»Jedrski program Velike Britanije, ki se je začel leta 2006, naj bi do leta 2030 vodil do 15 GW novih zmogljivosti po ceni 2,8 milijarde GBP na reaktor, s prvimi dodanimi zmogljivostmi leta 2017. Sedaj, do leta 2020 je ocenjeno, da bo največja nova zmogljivost na omrežju do leta 2030 samo 3GW, stroški so se povečali za 4-krat, prvi priklop pa ne bo pred letom 2027. To je tipična zgodovina jedrskih programov, začeta na podlagi brezupnih in preveč optimističnih napovedi, ki pa se še naprej izvajajo, ker oblikovalci politik nimajo poguma priznati svojih napak.«

Povezava do posnetka predavanja (YouTube) in datoteke predstavitve (.ppt).

Ben Wealer, raziskovalec (Nemški inštitut za ekonomska raziskovanja, DIW Berlin) je opozoril na dolga obdobja, ki so potrebna za načrtovanje in gradnjo reaktorjev ter zamude, ki pestijo več kot polovico vseh reaktorjev trenutno v gradnji po svetu. Spregovoril je tudi o velikih stroških povezanih z jedrskimi gradnjami ter poudaril, da bi morali našo pozornost usmeriti v nerešena vprašanja ravnanja z jedrskimi odpadki in razgradenj jedrskih elektrarn.

»Naložbe zasebnega gospodarstva v jedrsko energijo so bile v preteklosti nedonosne, kar velja tudi za nove naložbe. Oblikovalci politik bi morali jedrsko energijo zavrniti kot možno podnebno rešitev in se raje osredotočiti na nerešena vprašanja razgradnje in ravnanja z odpadki.«

Povezava do posnetka predavanja (YouTube) in datoteke predstavitve (.ppt).

Katja Huš, Greenpeace Slovenija (organizator srečanja), je dogodek komentirala:

»Trenutna promocija gradnje novega jedrskega reaktorja kot skoraj edine primerne podnebne rešitve v Sloveniji je v navzkrižju s tem, kar se dogaja po svetu, ter nas samo še bolj odvrača in zavlačuje z uporabo rešitev, ki so na voljo tukaj in zdaj. Slovenija že desetletje stoji na mestu, medtem ko smo v svetu priča velikemu tehnološkemu in ekonomskemu prodoru novih obnovljivih tehnologij. Če smo resni glede podnebnih ukrepov, moramo do leta 2030 ugasniti premog, z zniževanjem emisij začeti danes, ne pa čakati na zamudno in drago tehnologijo, ki poleg vsega nosi veliko in nerešeno medgeneracijsko okoljsko breme.«

////

Preteklo leto smo zabeležili peto zaporedno leto, ko so novo nameščene zmogljivosti OVE prehitele novo nameščene zmogljivosti fosilnih in jedrskih virov skupaj[1]. V svetovni elektroenergetski sistem je bilo dodanih namreč 176 GW OVE zmogljivosti, 98 GW fotovoltaike in 60 GW vetrne energije[2]. Za primerjavo: isto leto je bilo na svetovno omrežje priključenih 5.5 GW novih jedrskih zmogljivosti, 9.4 GW pa jih je bilo umaknjenih[3]. Vsi reaktorji, ki se trenutno gradijo v svetu, bodo dodali 57.4 GW jedrskih zmogljivosti[4], manj torej kot je bilo nameščenih zmogljivosti zgolj vetrne energije v lanskem letu.

[1] https://www.ren21.net/reports/global-status-report/

[2] https://www.irena.org/newsroom/pressreleases/2020/Apr/Renewables-Account-for-Almost-Three-Quarters-of-New-Capacity-in-2019

[3] https://www.iea.org/reports/nuclear-power

[4] https://www.iaea.org/newscenter/news/iaea-releases-2019-data-on-nuclear-power-plants-operating-experience