Odziv na poročilo “Potencial sončnih elektrarn na strehah objektov v Sloveniji do leta 2050”
Ljubljana, 15. junij 2020: Objavljeno je bilo poročilo “Potencial sončnih elektrarn na strehah objektov v Sloveniji do leta 2050”[1], ki ocenjuje, da je tehnični potencial sončnih elektrarn v Sloveniji skoraj dvakratnik sedanje proizvodnje električne energije v Sloveniji.
Glavne ugotovitve poročila so:
· Tehnični potencial sončnih elektrarn v Sloveniji (na obstoječih objektih) je ocenjen na dobrih 27 TWh letno, kar je skoraj dvakratnik sedanje proizvodnje električne energije v Sloveniji;
· Ocenjeni skupni referenčni stroški električne energije iz fotovoltaičnih panelov znašajo med 70 in 170 EUR/MWh el za leto 2020 in padejo na 40-105 EUR/MWhel do leta 2050;
· Za inštalacijo 10 831 GWh energije iz fotovoltaike do leta 2050[2] – skoraj dvakratnik lanske proizvodnje električne energije v Jedrski elektrarni Krško – bi bila potrebna investicija v vrednosti 7,8 mrd € tekom treh desetletij. *Za primerjavo: cena dodatne jedrske elektrarna, ideja katere kroži v slovenskem političnem prostoru, bi se najbrž gibala okoli 7 mrd €.
Katja Podbevšek, vodja pisarne Greenpeace Slovenija, je poročilo komentirala:
Problem, da že celo desetletje ignoriramo nove tehnologije, ne leži v tehnologiji, temveč v politični ignoranci. Naloga naslednjih let je kristalno jasna. V mandatu naslednjih dveh vlad se mora v TEŠ nehati kuriti premog. Namesto betoniranja Save ali promocije mita o še eni jedrski elektrarni v Sloveniji, mora dobiti absolutno prioriteto sončna energija. Več milijardne pomoči gospodarstvu, ki jih v tem času oblikuje država (in EU), morajo spodbuditi tudi množično solarizacijo slovenskih streh. Če ta premik pospremimo z resnimi investicijami v slovenske železnice in prestrukturiranjem slovenske (energetsko intenzivne) industrije, ki porabi skoraj polovico vse električne energije v državi, pomeni, da smo se iz epidemije tudi nekaj naučili in smo naredili korak k reševanju podnebne krize.
[1] Poročilo Potencial sončnih elektrarn na strehah objektov v Sloveniji do leta 2050 je del pregleda novih tehnologij pripravljenega v okviru projekta LIFE Podnebna pot 2050, Slovenska podnebna pot do sredine stoletja. Projekt izvaja konzorcij, ki ga vodi Institut »Jožef Stefan« (IJS), s partnerji: ELEK, načrtovanje, projektiranje in inženiring, d. o. o., Gradbeni Inštitut ZRMK (GI ZRMK), d. o. o., Inštitut za ekonomska raziskovanja (IER), Kmetijski institut Slovenije (KIS), PNZ.
[2] Avtorji poročila so količino 10 831 GWh iz PV vzeli iz predhodnih scenarijev, ki so bili izdelani v okviru priprave Energetskega koncepta Slovenije.