Bruselj/Frankfurt, 3. junij 2020 – Kot je pokazala Greenpeaceova analiza, je Evropska centralna banka (ECB) od sredine marca do sredine maja 2020 v okviru odziva na pandemijo novega koronavirusa nakupila za več kot 30 milijard evrov obveznic podjetij, pri čemer je več kot 7,6 milijard evrov namenila fosilnim gorivom. Z nakupom obveznic samo sedmih velikih onesnaževalcev je ECB po ocenah povzročila 11,2 milijonov ton emisij ogljika v ozračje, kar je več kot celotna letna količina emisij Luksemburga.

Analiza nakupov podjetniških obveznic s strani ECB kaže, da je bilo 4,4 milijarde evrov namenjenih za energetska podjetja, pri čemer so se na spisku podjetij, katerih dolg je odkupovala ECB, znašli tudi veliki onesnaževalci, kot sta Engie ali EON. Industrija nafte in zemeljskega plina ­– med drugimi Shell, eden največjih onesnaževalcev na svetu, Total in Eni – je prejela več kot 3,2 milijarde evrov, pri čemer je ogljični odtis po ocenah znašal okoli osem milijonov ton.

ECB je eden največjih kupcev obveznic na svetu in bančni regulator v evroobmočju. Vsakršen nakup vrednostnih papirjev, ki ga opravi ta banka, ima velikanski vpliv na industrijo fosilnih goriv in posledično vpliva na evropsko zeleno okrevanje od zdravstvene krize ter še dodatno povečuje podnebno krizo. Trenutni program kupovanja vrednostnih papirjev, s katerim je ECB začela leta 2014 kot odziv na krizo z evrom, se je izkazal za zelo škodljivega za podnebna prizadevanja. Analiza londonske ekonomske fakultete London School of Economics je tako na primer pokazala, da energetska podjetja, kljub temu, da imajo predstavljajo le petodstotni delež podjetniških obveznic v evrih, predstavljajo kar 25 odstotkov vseh nakupov ECB.[1]

»ECB in druge centralne banke morajo spremeniti svoj način delovanja. Vrednostni papirji, ki jih je ECB kupila v odgovor na pandemijo COVID‑19, podpirajo konvencionalna podjetja in prispevajo k podnebni krizi. Ker se podnebna kriza še naprej poglablja, si ne moremo privoščiti nobenega dodatnega javnega financiranja fosilnih goriv. ECB se mora v prihodnje izogibati kupovanju vrednostnih papirjev emisijsko visoko intenzivnih podjetij,« pravi Adam Pawloff, podnebni in energetski aktivist Greenpeacea.

Greenpeace zahteva, da ECB izključi podjetja fosilnih goriv iz tako imenovanega kvantitativnega sproščanja – torej nakupovanja vrednostnih papirjev, predvsem obveznic, za povečevanje ponudbe denarja – in zniža obrestne mere v evroobmočju ter da revizija monetarne politike ECB privede do vključitve podnebnega tveganja v vse dejavnosti ECB, bodisi z izključitvijo podjetij fosilnih goriv iz zavarovanj, ki jih lahko dajo banke ECB pri izposojanju denarja, ali s povečanjem zneska kapitala, ki ga morajo imeti banke, ko posojajo denar podjetjem fosilnih goriv.

KONEC

Kontakti:

Adam Pawloff – podnebni in energetski aktivist Greenpeacea: +43 650 3722524, [email protected]

Mihaela Bogeljić – tiskovna predstavnica Greenpeacea: +385 92 2929 265, [email protected]

[1] http://www.lse.ac.uk/GranthamInstitute/wp-content/uploads/2017/05/ClimateImpactQuantEasing_Matikainen-et-al-1.pdf