PROJEKCIJA NA TEŠ – TO JE PODNEBNA KRIZA

Šoštanj, 1. 8. 2019 – V zgodnjih jutranjih urah, medtem ko se Evropa v zadnjih dveh mesecih spopada s peklensko vročino in drugimi vremenskimi ekstremi, so aktivisti Greenpeace Slovenija na enega izmed hladilnih stolpov največje premogovne elektrarne v Sloveniji – TEŠ – projicirali planet Zemlja v plamenih z napisi »Zvoni nam«, »To je podnebna kriza«, »Brez premoga«. S projekcijo so aktivisti pozvali Vlado Marjana Šarca, naj prepozna podnebno krizo kot nacionalno krizo in nemudoma ukrepa.

Katja Podbevšek, direktorica Greenpeace Slovenija, je dogodek komentirala:

/// Smo na meji podnebnega zloma nezamisljivih razsežnosti za človeško življenje. A medtem ko svet dobesedno gori, se naša Vlada dela kot da je vse normalno. Ne samo to: poslušamo samo o načrtih, kako bomo kurili še več fosilnih goriv – uvažali bi premog, gradili ceste in širili obvoznice. Tako zaostalim in škodljivim politik, ki jih vodita premier Šarec in ministrica Bratušek, moramo reči ne. Nimamo več časa za izgovore. Politiki morajo ukrepati zdaj. Popolnoma jasno je, kaj je treba narediti.

V sektorju energetike so trije ključni koraki, ki morajo biti izvedeni v mandatu te vlade. Najprej, Vlada Marjana Šarca se mora zavezati h koncu premogovne proizvodnje, najkasneje do leta 2029, in se na ta prehod pripravljati danes. Več kot 11 držav EU je na poti pravočasnega ugašanja premoga – kaj čakamo mi? Drugič, vsako leto moramo začeti v naš energetski sistem vpeljati večje količine obnovljivih virov energije, zlasti sonca in vetra, kjer v zadnjih 10 letih nismo naredili praktično nič. Ali v Sloveniji mar ne sije sonce in ne piha veter? In tretjič, politiki morajo na odgovornost priklicati energetsko intenzivno industrijo v Sloveniji. Trenutno vlada vsako leto deli davčne odpustke energetsko najbolj potratnim podjetjem v Sloveniji, pri čemer tem ni treba svoje rabe energije narediti nič bolj učinkovite. Ljudje izolirajo svoje hiše, menjajo okna, strehe – kaj pa bo naredila industrija? ///

Evropa gori

Za nami je najtoplejši junij v zgodovini meritev[i], kot kaže pa bo julij postal najtoplejši mesec, ki smo ga kadarkoli izmerili na Zemlji[ii]. V preteklem tednu je Evropo zajel že drugi vročinski val, s temperaturnimi rekordi nad 40°C v Belgiji, Franciji, Nemčiji in Nizozemski[iii], na Iberskem polotoku so se borili z uničujočimi požari[iv], Slovenijo so letos prizadeli že kar trije vročinski valovi, večkrat pa so slovenske kraje razdejala neurja s točo. V Sloveniji beležimo strm porast števila in intenzivnosti vročinskih valov. Če je med leti 1950 in 2000 Slovenija prizadel v povprečju 1 vročinski val letno, imamo v zadnjih 20 letih v povprečju 3 vročinske valove letno[v].

Goreča Zemlja nad izpuhi iz TEŠ-a.

Premog na izhodnih vratih

Svetovna znanstvena skupnost je v prelomnem poročilu Združenih narodov »Posebno poročilo o 1.5°C« ugotovila, da bi morali za omejitev dviga temperature na 1,5 °C globalno emisije do leta 2030 praktično prepoloviti in porabo premoga do leta 2030 zmanjšati vsaj za dve tretjini[vi]. Evropske države oz. države OECD, vključno s Slovenijo, bi morale premog opustiti najhitreje – najkasneje do leta 2030[vii]. Pravočasno zapiranje premogovne proizvodnje je oznanilo že 11 držav EU (Avstrija, Danska, Finska, Francija, Irska, Italija, Nizozemska, Portugalska, Slovaška, Švedska, Velika Britanija)[viii], pri čemer jih večina meri na zaprtje premogovnih elektrarn do leta 2025. Tudi Nemčija, evropski premogovni mastodont, se umika iz premoga in bo v naslednjih letih namenila 40 € milijard za pravičen prehod iz premoga[ix].

Slovenija na napačni poti

Medtem ko smo v prvi polovici letošnjega leta zabeležili 19 % upad premogovne proizvodnje v EU, polovico katere sta nadomestili vetrna in sončna energije, je Slovenije ena od treh držav EU, kjer je poraba premoga v primerjavi z lanskim letom narasla[x]. Poleg tega bi naj v TEŠ kmalu začeli še uvažati premog iz drugega konca sveta[xi], z uvedbo primarne regulacije kot plačljive storitve pa je vlada nedavno odprla vrata dodatnemu javnemu financiranju fosilne proizvodnje v Sloveniji (nedavna sprememba 74. člena Energetskega zakona)[xii]. V skoraj 10 letih smo v Sloveniji dvignili delež OVE le za 2 %[xiii], pri izrabi sončne in vetrne energije zaostajamo za državami EU[xiv]. Ciljev, ki smo jih imeli na področju OVE za leto 2020, najverjetneje ne bomo dosegli, a naša vlada bo neaktivnost lahko prikrila s kupovanjem procentov v drugih državah (zakonska vpeljava t.i. statističnega prenosa energije, 382.a člen Energetskega zakona)[xv]. Izmed vseh držav EU je slovenska vlada v tem letu Evropski komisiji predložila najbolj pomanjkljiv in neambiciozen podnebno-energetski načrt[xvi], pri čemer namerava v naslednjih 10 letih razvoj OVE še naprej zavirati (cilj: dvigniti delež OVE iz 25 na 27 % med 2020 in 2030!).

Skupaj z gradbeništvom industrija v Sloveniji porabi polovico vse električne energije in dobrih 70 odstotkov plina, kar jo po porabi energije v Sloveniji umešča na drugo mesto, takoj za prometom. Poraba energije v industriji od leta 2009 dalje, ko je zaradi ekonomske krize padla, ostaja na približno enaki ravni. Vsako leto peščica podjetij, ki porabi veliko količino energije, prejmejo več deset milijonske državne davčne odpustke pri nakupu energentov – v zameno pa ne rabijo svoje proizvodnje narediti nič bolj učinkovito[xvii].

Slovenska javnost zahteva ukrepe

15. marca 2019 je več kot 10 000 mladih v Sloveniji zapustilo šolske klopi in odšlo na ulice zahtevati odločne podnebne ukrepe od Vlade Marjana Šarca[xviii], v preteklem mesecu pa se je oblikovala široka civilna pobuda podnebnakriza.si, v okviru katere je 146 organizacij in več kot 5000 posameznikov podprlo nujni poziv Vladi RS, da podnebne spremembe pripozna kot nacionalno krizo in začne primerno ukrepati. Pozivu so se pridružile tako različne skupine kot Planinska zveza Slovenije, Združenje slovenskih poklicnih gasilcev, Olimpijski komite Slovenije, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Zveza društev upokojencev Slovenije itd.[xix]

Več fotografij projekcije – Flickr

Kratek video posnetek projekcije – Wetransfer

Kontakt za medije:

Katja Huš, [email protected], 040 981 621.

Viri, dodatne informacije:

[i] https://public.wmo.int/en/media/news/earth-experienced-warmest-june-record

[ii] https://www.theguardian.com/environment/2019/jul/16/july-on-course-to-be-hottest-month-ever-say-climate-scientists

[iii] https://public.wmo.int/en/media/news/new-heatwave-hits-europe

[iv] https://www.theguardian.com/world/2019/jun/27/hundreds-of-firefighters-tackle-blaze-in-north-east-spain

[v] Podatki za postajo Ljubljana Bežigrad, dostopni na: https://meteo.arso.gov.si/met/sl/climate/current/heat_indices/

[vi] https://www.greenpeace.org/slovenia/sporocilo-za-javnost/897/podnebni-znanstveniki-streznili-politike/

[vii] https://climateanalytics.org/briefings/coal-phase-out/