Projekcija na obzidje Župnijske cerkve Sv. Jurija v Piranu v podporo zaščiti Jadrana

Organizacija Greenpeace je danes na obzidje Župnijske cerkve Sv. Jurija v Piranu projicirala sporočila v slovenskem, hrvaškem, italijanskem, madžarskem in angleškem jeziku, s katerimi je opozorila na trenutno naftno mrzlico, ki se dogaja ob Jadranu. Z napisi S.O.S. za Jadran, Sonce ne pošilja računov, Budućnost je obnovljiva, Don’t spoil the Adriatic, Tiszta Adriát!, No trivelle, si rinnovabili! je države Jadranske regije pozvala, da razvijejo program zaščite skupnega morja in namesto novih naftnih avantur investirajo v izkoriščanje obilice sončne energije, ki jo premore širše Sredozemlje. V svojih sporočilih se je organizacija zahvalila tudi vsem, ki so v preteklih mesecih podprli skupino S.O.S. za Jadran. Projekcija pa je bila tudi začetek aktivnosti, s katerimi bo organizacija v teh dneh na slovenski obali prikazovala potencial sončne energije.

Vodja Greenpeacea v Sloveniji, Nina Štros, je projekcijo komentirala:

Fosilni viri energije so stvar preteklosti in vztrajno zatiskanje oči pred tem, kot to počnejo nekateri politični veljaki, tega dejstva ne more spremeniti. To potrjuje tudi vedno več gospodarskih akterjev, ki svoje poslovne priložnosti raje iščejo na področju obnovljivih virov energije in se s pospešenim tempom umikajo iz načrtovanih naftnih avantur. Sredozemlje, vključujoč Jadransko morje, je bogato s soncem in naša prihodnost leži v tem viru. Civilne organizacije po celotni Jadranski regiji smo se začele povezovati in uspešno kažemo, kako je mogoče v sodelovanju zaščititi skupno morje in razviti alternativno vizijo prihodnosti naše regije. Naše sporočilo morajo sedaj slišati še politični odločevalci vseh Jadranskih držav in zaustaviti svoje sporne naftne projekte.

SOS za Jadran. (c) Mitja Kobal/ Greenpeace

V času, ko zaradi prežečih posledic podnebnih sprememb ne bi smeli razmišljati o izkopavanju novih zalog nafte, premoga in plina, smo v Jadranu priča pravi naftni mrzlici. Novi projekti črpanja nafte (in plina) se odvijajo na Hrvaškem, v Črni Gori, Italiji in Albaniji. A v zadnjih mesecih se je po celotni Jadranski regiji oblikovalo tudi močno civilno gibanje, ki nasprotuje tem spornim fosilnim načrtom. Na Hrvaškem se je več okoljevarstvenih organizacij povezalo v skupino S.O.S. za Jadran, ki vztrajno preprečuje črpanje nafte v hrvaškem delu Jadrana, in ki imajo veliko podpore tudi pri slovenski javnosti. Skupen pritisk S.O.S. za Jadran in Greenpeacea ter spremenjene razmere na globalnih naftnih trgih,  je že prispevalo k temu, da sta OMV in Marathon Oil, podjetji, ki imata 7 od 10 licenc za črpanje nafte in plina v hrvaškem delu Jadranskega morja, opustila projekt le nekaj dni pred pričakovanim podpisom koncesijskih pogodb. Civilne organizacije pa si prizadevajo tudi za razvoj regijskega programa zaščite Jadranskega morja. Na pobudo italijanske okoljevarstvene organizacije Legambiente so se številne organizacije v manifestu #StopSeadrilling – NO OIL že pridružile skupni zavezi za prihodnost Jadrana brez nafte, z današnjo projekcijo pa se je poziv za alternativno sončno prihodnost Jadrana brez naftnih ploščadi še okrepil.

V podporo resnično sončni prihodnosti širše sredozemske regije Greenpeace trenutno izvaja aktivnosti v Sredozemlju, zlasti na Hrvaškem, v Italiji, Grčiji in Španiji. Skupaj z lokalnimi skupnostmi, turisti in drugimi nevladnimi organizacijami, Greenpeace opominja, da te države druži obilica razpoložljive sončne energije. Namesto neupravičenih naftnih projektov, je izkoriščanje sončne energije ključna priložnost za alternativni okoljski, ekonomski in socialni razvoj držav sredozemskega območja, vključno s Slovenijo, ki jih trenutno duši ekonomska kriza, visoka brezposelnost in vse bolj občutne negativne posledice podnebnih sprememb. V Sloveniji bo ta vikend organizacija potencial sončne energije prikazovala s solarnim kioskom, ki bo s pomočjo sončne energije mimoidočim v Piranu nudil sveže napitke.

Vizija za Sredozemlje, ki jo Greenpeace zagovarja, je sončni paradiž, kjer z izkoriščanjem obnovljivih virov energije pomagamo preprečiti najhujše posledice podnebnih sprememb, zaščitimo krhke ekosisteme in dobrobit lokalnih skupnosti ter spodbujamo razvoj lokalnega gospodarstva in trajnostnega turizma.

Prihodnost Sredozemlja in Jadrana. (c) Mitja Kobal/Greenpeace

* * * * *

Več informacij:

Zala Primc, Greenpeace CEE, koordinatorka kampanje za zaščito Jadranskega morja, [email protected], +386 40 981 828

Katja Huš, Greenpeace CEE v Sloveniji, [email protected] , +386 40 981 621

 

Besedilo sporočila za javnost v pdf obliki najdete tukaj.

 

Več fotografij:

SOS za Jadran. (c) Mitja Kobal / Greenpeace

Ne naftni avanturi na Jadranu! (c) Mitja Kobal / Greenpeace

Go solar! (c) Mitja Kobal/Greenpeace

Sončni paradiž (c) Mitja Kobal/Greenpeace

Pustimo nafto v tleh! (c) Mitja Kobal / Greenpeace

Sporočila v drugih jezikih - prihodnost je obnovljiva. (c) Mitja Kobal / Greenpeace

Sporočila v drugih jezikih. (c) Mitja Kobal / Greenpeace

Hvala za podporo kampanji #SOSzaJadran! (c) Mitja Kobal / Greenpeace

Prihodnost je obnovljiva! (c) Mitja Kobal / Greenpeace