All articles

  • Subvenciji za TEŠ6 je potrebno odločno nasprotovati!

    Ljubljana, 3. februar 2017: Včeraj je Vlada RS poslala v javno obravnavo novelo Energetskega zakona (EZ-1), s katero predlaga uvedbo prispevka za Termoelektrarno Šoštanj, ki bi ga plačevali vsi odjemalci električne energije. Greenpeace v Sloveniji odločno nasprotuje predlaganim spremembam zakona, ki se nanašajo na prispevek[1], okoljske nevladne organizacije pa so na Vlado poslale zahtevek za…

    Greenpeace Slovenia 1 min branja
  • Kaj se dogaja z izpusti toplogrednih plinov v Sloveniji?

    Prebiramo osnutek Poročila o stanju okolja, prve takšne analize, ki je bila opravljena po letu 2009. Prva misel ob prebiranju je, da poročilo ponazarja vso obsežnost in zapletenost današnjih okoljskih problemov. Tako bi naj na eni strani govorili o splošnem izboljševanju okolja v Sloveniji, na globalni ravni pa hkrati »nekateri znaki nakazujejo, da se naša…

    Greenpeace v Sloveniji 2 min branja
  • Komentar – Ratifikacija Pariškega sporazuma v DZ RS

    Ljubljana, 17. november 2016 – Danes je na 24. redni seji Državni zbor RS potrdil predlog zakona o ratifikaciji Pariškega sporazuma.

    Greenpeace Slovenia 1 min branja
  • Prebivalci kot steber energetske tranzicije

    Skoraj polovica prebivalcev Slovenije bi lahko do leta 2050 proizvajala svojo lastno električno energijo iz sonca in vetra, glede na ugotovitve prelomne študije, ki je bila objavljena v tem tednu. Študija orisuje potencial sončne in vetrne energije v lasti prebivalcev Evropske unije (EU). V Slovenijii bi lahko “energetski državljani” zadostili 25 % potreb po električni…

    Greenpeace Slovenia 1 min branja
  • TEŠ

    Onesnaženje zraka zaradi premoga ne pozna meja

    Bruselj/Ljubljana, 5. julij 2016: Prelomno poročilo organizacij HEAL, Climate Action Network (CAN) Evropa, Sandbag in evropske pisarne WWF je pokazalo, da premogovne elektrarne v Evropi, vključno s TEŠ in TE-TOL, slabšajo zdravje prebivalcev bližnjih držav ter da bi vseevropski program opuščanja premoga znatno izboljšal zdravje prebivalcev.

    Greenpeace Slovenia 2 min branja
  • Izgubljeno zdravje in domovi: dediščina Černobila in Fukušime

    Moskva/Kijev/Ljubljana 10. 3. 2016 – Trideset let po tem, ko je jedrska katastrofa pregnala več sto tisoč ljudi z njihovih domov, žrtve černobilske nesreče še vedno jedo hrano, ki je radioaktivno kontaminirana nad dopustnimi omejitvami. Poročilo Greenpeacea International Jedrske brazgotine: trajna dediščina Černobila in Fukušime (Nuclear Scars: The lasting legacy of Chernobyl and Fukushima) razkriva…

    Greenpeace Slovenia 2 min branja
  • Kolo podnebnih ukrepov se obrača počasi, a v Parizu se je obrnilo

    V Parizu se je zaključila podnebna konferenca Združenih narodov (COP21), na kateri je skoraj 200 držav sprejelo nov podnebni sporazum. Sporazum postavlja fosilna goriva na napačno stran zgodovine, a predlagani ukrepi so nezadostni, da bi omejili dvig globalne temperature na 1,5 °C in se izognili najbolj uničujočim posledicam podnebnih sprememb.

    Greenpeace Slovenia 2 min branja
  • Kaj pa naše podnebje?

    Ljubljana, 29. november 2015 – Danes se je na Kongresnem trgu v Ljubljani zbralo okrog 300 ljudi, ki so dan pred začetkom srečanja svetovnih voditeljev na podnebnem vrhu v Parizu od njih zahtevali ambiciozen in zavezujoč dogovor ter odločno spopadanje s podnebnimi spremembami. S sporočili »Kdaj, če ne zdaj? Kje, če ne tu? Kdo, če…

    Greenpeace Slovenia 4 min branja
  • Pred pariškim podnebnim vrhom: Na poti k 100 % obnovljive energije za vse?

    Po mesecih sestankov in pogajanj je pariški podnebni vrh pred nami – priložnost, da svetovni voditelji dosežejo dogovor, ki nas bo usmeril na pot k 100 % obnovljive energije do leta 2050 za vse. Če se to zgodi, bomo naredili pomemben korak proti svetu, ki ga napaja varnejša, cenejša in dostopnejša energija za vse, kjer…

    Greenpeace Slovenia 2 min branja
  • Energetska politika v čigavo korist?

    Oskrba z energijo je ena glavnih ven delovanja sodobne družbe. Brez nje bi prenehali delovati vsi pomembni oskrbni sistemi in temu primerno bi se zmanjšala kakovost našega življenjskega prostora. Zagotavlja nam številne družbene koristi, a nam po drugi strani tudi izdaja visok račun. Podnebne spremembe, pojav o katerem se strinja večina najzahtevnejši znanstvenih teles, nas…

    mag. Nina Štros 4 min branja