Leta 2017 smo začeli s kampanjo za ustanovitev rezervata v Antarktičnem oceanu – največjega zaščitenega območja na svetu. Ampak zakaj? No, poleg tega, da je dom številnim fantastičnim živalim, kot so pingvini, kiti in mroži, ima Antarktika tudi pomembno vlogo pri ohranjanju zdravega planeta.
Toda Antarktika je še mnogo več kot le to … Prepolna je nenavadnih in čudovitih stvari, ki nas učijo o zgodovini naše Zemlje (in njeni prihodnosti), o naših oceanih in o podnebnih spremembah.
Da bi tudi vas navdušili za zaščito Antarktike, v nadaljevanju naštevamo nekaj zanimivosti o tej celini, ki jih (verjetno) še niste vedeli …
- Na Antarktiki je slap rdeče barve
Prikladno poimenovan »Krvavi slap« izgleda kot iz kakšnega romana Stephena Kinga. Znanstveniki so se že od njegovega odkritja leta 1911 zaman trudili, da bi razložili ta fenomen.
Zdaj pa zahvaljujoč raziskavi aljaške univerze v Fairbanksu poznamo pravi vzrok za barvo »Krvavega slapu«. Gre za to, da voda prihaja iz jezera pod antarktičnim Taylorjevim ledenikom ter spotoma s sabo odnaša železo s skal. Ko to železo in slana voda prideta v stik s kisikom, železo oksidira in se obarva rdeče ter na ta način daje vodi temno rdečo barvo. Preprosto povedano, gre za praktično enak proces kot je tisti, ki povzroča temno rdečo barvo zarjavelega železa.
- »Lubeničast« sneg
Resda zgleda slastno, a ta sneg v barvah lubenice ni užiten. Deloma zato, ker deluje kot odvajalo, še bolj pa zato, ker ni tako svež in »lubeničast«, kot bi si človek mislil.
Take vrste sneg se pojavlja na Arktiki, Antarktiki, v Južni Ameriki in praktično povsod drugje, kjer je sneg. Ko sonce spomladi postane močnejše in topi zadnje zimske zaplate snega, so precej sončnih žarkov deležne tudi zelene alge (Chlamydomonas nivalis), ki živijo v ledu. Slednje začnejo proizvajati naravno zaščito pred soncem, ki pobočja obarva rožnato in rdeče. In voila, tu je lubeničast sneg!
Izgleda lepo, a znanstveniki opozarjajo, da verjetno povzroča hitrejše taljenje ledu. Zarad barve je namreč sneg temnejši, kar pomeni, da se hitreje segreva. Kot če bi nosili temno majico na sončen dan – precej hitro bi vam postalo vroče.
Te alge se lahko potem razširijo naprej v ledu ter ustvarijo začaran krog snega, alg in taljenja. Vendar pa je to za zdaj samo teorija in za njeno potrditev bo potrebno zbrati podrobnejše podatke.
- Nekateri predeli Antarktike niso videli dežja ali snega že zelooooooo dolgo
Antarktika je zanimiva v več pogledih. Gre za najbolj sušno, najbolj vetrovno in najbolj mrzlo celino na Zemlji. Ima pa nekaj še bolj impresivnega: nekateri predeli na celini, primerno poimenovani Suhe doline, niso doživeli praktično nobenih padavin že skoraj dva milijona let.
Gorovja okoli Suhih dolin so dovolj visoka, da preprečujejo ledu, ki iz vzhodnoantarktične ledene plošče premika proti morju, da bi dosegel Rossovo morje.
Edinstvene vremenske pogoje v Suhih dolinah deloma povzročajo katabatski vetrovi, ki nastanejo, kadar sila gravitacije sili gost mrzel zrak k tlom. Vetrovi lahko dosežejo hitrost 320 km/h in se pri spuščanju segrevajo. Na ta način izhlapi vsa voda, led in sneg.
Znanstveniki pravijo, da je okolje Suhih dolin podobno tistemu na Marsu. Si predstavljate, si kdo želi videti vesoljske pingvine?
- Sinji kiti jedo krile … Veliko krilov
Sinji kiti so največje živali na svetu, zato je precej logično, da imajo tudi največji apetit.
Njihov glavni vir hrane predstavljajo krili – majhni, približno 5 centimetrov dolgi rakci, podobni kozicam. Kit se lahko z visoko hitrostjo zapodi v jato krilov s široko odprtimi usti. Zaradi sile vode, ki pritiska na njih, se njegova usta razširijo, njegov jezik (ki je sam po sebi velikosti slona) pa se umakne, da ustvari dodaten prostor. Kit lahko zajame do 110 ton vode ter pri tem filtrira in pogoltne vsakega krila v tem »požirku«.
Če se kit zapodi v posebej veliko jato krilov, lahko pogoltne do 500 kg teh živalic, pri čemer v enem samem zamahu poje 457.000 kalorij. Po naših izračunih je to okoli 200 pic. Njam!
Skrb vzbujajoče pa je, da sem v lov na krile prihajajo ogromne ribiške ladje z drugih koncev sveta, ki te živalce prodajajo za izdelavo zdravstvenih dodatkov in kot hrano za gojene ribe. Ribiška podjetja načrtujejo vse večje in večje količine ulova teh rakcev, od katerih so odvisne številne čudovite živali na Antarktiki. A z ustanovitvijo rezervata v Antarktičnem oceanu bi industrijski ribolov in korporativno izkoriščanje teh območij postala prepovedana, divje živali, kot so kiti in pingvini, pa bi se še naprej lahko v miru prehranjevala s krili.
- Zmenek prek Tinderja na Antarktiki … da se ti stopi srce 😉
Osamljene sorodne duše po vsem svetu, tu je zgodba za vas.
Poleti 2013/2014 se je ameriški znanstvenik, ki je opravljal raziskave na postaji McMurdo na Antarktiki, odločil, da se (»kar tako, za zabavo«) prijavi na aplikacijo Tinder. Najprej se ni prikazal noben profil. Toda ko je v aplikaciji razširil področje iskanja, je nekoga našel: drugo raziskovalko, ki je delala v taboru Deep Field, 45 minut vožnje s helikopterjem stran od bazne postaje. Podrsal je s prstom v desno, in čez nekaj minut ju je aplikacija povezala <3.
Žal se vse skupaj ni razvilo v antarktično romanco. Eden od njiju je moral oditi že naslednji dan po njunem srečanju, in tako se je vse skupaj končalo. Kakorkoli že, gre za čudovito zgodbo, ki jo lahko razširite med svojimi prijatelji … Ali pa morda na naslednjem zmenku prek Tinderja?
Tako, to je vse – upamo, da ste se kaj naučili in da ste se zaljubili v ta neverjetni kraj. Zdaj pa se nam pridružite v prizadevanjih za ustanovitev rezervata v Antarktičnem oceanu.