Zakaj je jedrska energija nevarna odločitev za prihodnost?

Jedrska energija se pogosto predstavlja kot izjemno varna oblika energije, vendar zgodovina kaže, da tehnologija s seboj nosi marsikatera varnostna tveganja. Mnogi se bodo spomnili nesreč v jedrski elektrarni Fukušima na Japonskem marca 2011, nekateri pa se še vedno spominjajo katastrofe v Černobilu v Ukrajini aprila 1986. 

Princip jedrske energije

Jedrska energija temelji na cepitvi uranovih jeder, pri čemer se sprošča toplota in radioaktivno sevanje. Toplota se uporablja za proizvodnjo električne energije, pred sevanjem pa se je treba zaščititi. Sevanje in temperatura v jedru jedrske elektrarne sta izjemno visoka, zato je nujno nenehno hlajenje jedra. V nasprotnem primeru lahko pride do segrevanja, taljenja ali celo požara ključnih delov, kar v okolje sprosti radioaktivne snovi, ki so uničujoča tako za ljudi kot za živali in okolje.

Jedrske elektrarne imajo sicer številne varnostne mehanizme in inženirji nenehno zmanjšujejo tveganje za nesreče ter tako preprečujejo izpust radioaktivnih snovi v okolje, vendar pa tveganje ostaja.

Nesreče in incidenti

Jedrske nesreče se lahko zgodijo zaradi tehnične okvare, človeške napake, naravnih nesreč ali kombinacije teh, pa tudi zaradi vojaških napadov, sprožilec pa je lahko tudi potres. 

Kljub vsem prizadevanjem za izboljšanje varnosti v sedmih desetletjih zgodovine jedrske energije beležimo več kot dvajset incidentov s poškodbo jedra reaktorja [1]. V petih primerih (trije v Fukišimi Daiči, eden v Černobilu in eden na Otoku treh milj) je poškodba jedra povzročila znatno sproščanje radioaktivnih snovi. Nesreče pa se dogajajo tudi v sodobnejših jedrskih elektrarnah; prihaja med drugim do razlitja radioaktivne vode, okvar varnostnih sistemov, ter kontaminacije delavcev. Beležimo tudi primere sabotaže in vojaške napade na jedrske elektrarne.

Jedrska elektrarna v ukrajinskem Zaporožju, ki je s šestimi reaktorji največja jedrska elektrarna v Evropi, je še vedno pod grožnjo napadov ruskih sil. V zadnjih mesecih je vse pogostejša tarča napadov z droni, enajstega junija pa je v neposredni bližini hladilnega bazena elektrarne eksplodirala mina, poroča Mednarodna agencija za jedrsko energijo. [2]

To je zaskrbljujoče in močno ogroža jedrsko varnost.

Posledice nesreč

Čeprav so možnosti za nesrečo majhne, so posledice lahko ogromne. 

Po eksploziji v Černobilu je bilo evakuiranih okoli 200.000 ljudi [3], za posledicami eksplozije pa je umrlo med 9.000 in 30.000 ljudi, po nekaterih ocenah celo več kot 150.000 [4]. Dež, onesnažen z radioaktivnimi elementi, je padal še na Irskem. [5] Območje velikosti 2600 km² je še danes zaprto za bivanje [6] – in bo ostalo še nekaj sto let. Škodo ocenjujejo na okoli 300 milijard evrov. [7]

Po jedrski nesreči v Fukušimi je zaradi težav, povezanih z evakuacijo, umrlo več kot 2.000 ljudi, [8] Evakuirati so morali 160.000 ljudi, 30.000 [9] se jih še vedno ne more vrnit v svoje domove. Škodo ocenjujejo na več kot 250 milijard USD. [10]

Tveganje za nesrečo v jedrski elektrarni Krško bi prav tako imelo posledice daleč preko meja Slovenije, kot prikazuje simulacija projekta flexRISK, ki ocenjuje jedrsko tveganje v Evropi z uporabo naprednih modelov. Če pride do hude nesreče s sproščanjem radioaktivnih snovi, rezultati prikazujejo, kako se bodo te snovi širile, če bo vreme enako kot na enega od 85 dni iz leta 1995, ki so bili izračunani. Nekaj primerov prikazujemo spodaj.

Nevarnosti na vsakem koraku jedrske verige

Pridobivanje elektrike z jedrsko energijo, je le del dolge jedrske verige, pri kateri prihaja do nesreč. Nesreče se dogajajo vzdolž celotne jedrske verige, od rudarjenja, proizvodnje goriva, proizvodnje električne energije, med prevozom in ravnanjem z radioaktivnimi odpadki. 

• Leta 1999 je v japonskem obratu za pripravo goriva prišlo do nesreče. Trije delavci so prejeli visoke doze sevanja zaradi napačnega ravnanja z obogatenim uranom, kar je povzročilo nenadzorovano verižno reakcijo, ki je trajala 20 ur. Dva delavca sta kasneje umrla zaradi prejetega sevanja. Nesreča, ki jo je povzročila človeška napaka in kršitve varnostnih pravil, je bila ocenjena na raven 4 po Mednarodni lestvici jedrskih in radioloških dogodkov (INES). [11]
• V objektu za jedrske odpadke Asse II v Nemčiji že desetletja prihaja do vdora vode, kar povzroča zaskrbljenost glede stabilnosti skladiščenih sodov z nizko in srednje radioaktivnimi odpadki. Potrebna bi bila celovita sanacija zbiralnega mesta, saj bi lahko morebitno mešanje vode z odpadki onesnažilo podtalnico. Doslej še niso začeli odstranjevati sodov, to je načrtovano za leto 2033. Stroški sanacije so ocenjeni na najmanj 4,7 milijarde evrov. [12]
• Leta 2023 je v jedrski elektrarni Monticello v Minnesoti prišlo do večjega uhajanja, pri čemer je iz cevi izteklo več kot 1500 m3 onesnažene vode. Incident, ki so ga zaznali novembra 2022, je bil javnosti razkrit šele marca 2023, kar je vzbudilo pomisleke glede preglednosti in varnosti. Dogodek poudarja izzive pri upravljanju starih jedrskih objektov ter potrebo po pravočasni in transparentni komunikaciji za ohranjanje zaupanja javnosti. [13]

Zaključek

Tveganja jedrske energije obstajajo. Zanikanje tega kaže le na pomanjkanje skrbi za naše in prihodnje generacije. Že danes obstajajo rešitve z nižjimi tveganji ter zlasti z manjšimi negativnimi vplivi na okolje, zdravje in gospodarstvo, ko gre kaj narobe. Te rešitve so obnovljivi viri energije (sonce, veter), ki so cenejše in hitreje izvedljive.

Prihodnost ni jedrska, je obnovljiva.

O avtorju: Jan Haverkamp je višji strokovnjak za jedrsko energijo in energetsko politiko pri Greenpeaceu. (Senior expert on nuclear energy and energy policy)

Viri, literatura: