Jedrska industrija pogosto trdi, da ima jedrska energija majhen vpliv na okolje, saj v obratovalni fazi neposredno ne proizvaja toplogrednih plinov. Vendar pa imajo jedrske elektrarne številne druge okoljske vplive, ki jih ne gre zanemariti. Pomembno je, da poleg emisij toplogrednih plinov upoštevamo tudi manj očitne vplive na okolje.

Obremenitev okolja pri gradnji

Jedrske elektrarne so ogromni in kompleksni objekti. Njihova gradnja zahteva veliko energije in materialov, predvsem jekla in betona, ki sta potrebna v ogromnih količinah. Urejanje okolice in gradnja spremljajočih objektov za hlajenje, kot so jezovi, kanali, cevovodi in hladilni stolpi, povečujejo vpliv jedrskih elektrarn. 

Izgradnja velikih pregrad povzroča uničujoče spremembe v življenjskem okolju vodnih organizmov, saj bistveno spremeni režim vodotoka. Pregraditev rečne struge upočasni tok in povzroči usedanje naplavin. To vpliva na fizikalno stanje vode, kar lahko vodi v temperaturne in kakovostne spremembe. 

Poleg obremenitev okolja v fazi gradnje pa je zapiranje jedrskih objektov dolgotrajen in kompleksen proces, ki povzroča znatne emisije CO2 ter še dodatno obremenjuje okolje.

Primer vpliva jedrske elektrarne Krško na vodne organizme: [1]
Zajezitve vodotokov, prekinjajo migracijske poti rib, kar negativno vpliva na njihovo razmnoževanje in prehranjevanje. Takšen je (bil) tudi primer jezu na Savi v neposredni bližini jedrske elektrarne Krško (JEK), ki zagotavlja zadostno količino hladilne vode za potrebe elektrarne.

Že leta 1981, ob izgradnji JEK so strokovnjaki pri pripravi naravovarstvenih smernic zahtevali ribjo stezo. Ribja steza je bila zgrajena, vendar še desetletja ni delovala, ker ni bila narejena po meri rib. Različne vrste rib so se vsako leto v zgodnjem poletnem času množično zbirale pod jezom in iskale pot navzgor.
Primer: Riba vrste podust se je pred izgradnjo jezu v Krškem selila gorvodno na drstišča. Z izgradnjo jezu v Krškem je bila njena selitev več desetletij onemogočena. Analiza je pokazala, da se je število podusti začelo zmanjševati po zagonu jedrske elektrarne Krško, kar kaže na negativen vpliv zajezitve na populacijo te ribje vrste. 

Četudi so danes ribje steze vzpostavljene, problematika ostaja. V obdobjih izvajanja remonta jedrskih elektrarn lahko vsaj za nekaj časa pade nivo vode, kar ima v tem primeru za posledico, da voda ne priteka več v ribji prehod. Zavod za ribištvo Slovenije v svojem poročilu iz leta 2020 navaja: “Redni remonti JEK, ki se izvajajo na 18 mesecev in v času katerih prehod za vodne organizme nekaj časa ne deluje, pomembno vplivajo in tudi bodo v prihodnje na delovanje prehoda za vodne organizme in prav tako na izvajanje ihtioloških monitoringov.” [2]

Vpliv na vodna telesa pri obratovanju

Jedrske elektrarne za hlajenje uporabljajo velike količine vode. Voda se navadno črpa iz bližnjih rek, jezer ali oceanov in se po uporabi vrne v okolje, znatno toplejša. Ta proces vodi v povečanje temperature vode kar vpliva na lokalne ekosisteme in vodne organizme.

V toplejših pogojih se hkrati navadno pospeši proces evtrofikacije, pri katerem se vodna telesa prekomerno obogatijo s hranili, kar vodi v pretirano rast alg in zmanjšanje kisika, to pa še dodatno obremenjuje vodno življenje. 

Toplotni učinek na vodna telesa je torej eden največjih vplivov teh elektrarn na okolje v primeru normalnega delovanja.

Vpliv JEK-a na toplotno obremenitev Save: [3]
Jedrska elektrarna Krško sme segrevati Savo do 3 °C nad »naravno temperaturo reke Save«, ob tem da naravna temperatura reke Save ni določena. Sava se torej tudi zaradi JEK-a pretirano greje, topotne emisije so velike. Občasno je ogreta celo na 30 °C. V kombinaciji z ostalimi zajezitvenimi objekti na reki Savi, so ponekod že ali pa bodo v prihodnje vzpostavljene temperaturne razmere za nekatere bolj toploljubne, tujerodne, celo agresivne plenilske vrste rib, hkrati pa izginjajo ali pa so že zdavnaj izginile hladnoljubne vrste.

Jedrsko gorivo: Vpliv od proizvodnje do končnega odlaganja

  1. Rudarjenje in predelava

Zagotavljanje goriva za obratovanje jedrskih elektrarn je energetsko intenziven in onesnažujoč proces. Za tono prečiščenega urana (t.i. “rumene pogače”) je ponekod potrebno izkopati tudi 15 tisoč ton zemlje, skal in rude. [4] Gre torej za ogromne posege v pokrajino. 

Poleg tega, pri rudarjenju in mletju uranove rude nastaja t.i. jalovina. Uranova jalovina, ki izvira iz rudnikov in obratov za mletje, je torej radioaktivni stranski produkt rudarjenja in obogatitvenih procesov, ki še vedno vsebuje določeno količino urana in težkih kovin. Jalovina se običajno skladišči nad zemljo, zato lahko ta radioaktivni pesek uide z vetrom in onesnaži okolje. Rudarjenje urana in proizvodnja rumene pogače torej ogroža okoliške skupnosti z radioaktivnim onesnaženjem zraka in vode, kar lahko ima za posledico resne zdravstvene težave. 

Ekipa Greenpeace je obiskala Niger in preverjala nevarne ravni sevanja v mestih Arlit in Akokan, ki sta blizu uranovih rudnikov francoskega podjetja AREVA. V poročilu iz leta 2010 je bilo ugotovljeno, da je onesnaženje z uranom v štirih od petih vzorcev vode preseglo varnostne meje Svetovne zdravstvene organizacije. [5]

Sanacija jalovine je drag in dolgotrajen proces. Na Madžarskem je proces trajal približno 10 let, in stal približno 110 milijonov EUR [6], vendar je čiščenje vode potrebno nadaljevati še desetletja. V Vzhodni Nemčiji čiščenje zapuščine rudnika urana Wismut traja že 30 let, voda pa bo potrebovala dekontaminacijo še desetletja. Skupni stroški so ocenjeni na približno 8 milijard evrov. [7]

Kopanje urana v Sloveniji: [8]
Morda je kdo pozabil, toda tudi v Sloveniji smo nekoč kopali uran. V rudniku urana Žirovski vrh so začeli kopati uranovo rudo leta 1982, a so ga, med drugim tudi zaradi poslovanja z izgubo, že po osmih letih, leta 1990, zaprli. Kljub več kot trem desetletjem od konca rudarjenja in vloženih 100 milijonov evrov, pa rudnik še vedno ni saniran.
Zaradi rudnika Žirovski vrh so zgradili dve odlagališči radioaktivnega materiala, Jazbec in Boršt. Na odlagališču Boršt so se po hudem deževju leta 1990 pojavile velike težave, saj odlagališče stoji na zemeljskem plazu, ki drsi v dolino. Država je izvedla več ukrepov za zaustavitev plazenja, vendar kljub vsemu plaz ne miruje, z njim pa tudi 400.000 kubičnih metrov radioaktivnih odpadkov. Nekateri svarijo, da je rudnik zato danes tempirana bomba. Meritve kažejo, da znaša povprečni premik plazu dva do tri centimetre letno. Največji premik pa je bil izmerjen med aprilom 2022 in aprilom 2023. 
Direktorica rudnika, Hiacinta Klemenčič, pravi, da obstaja študija, ki ugotavlja, da bi v primeru zdrsa jalovine hidrometalurška jalovina onesnažila porečje Berbovščice, Sore in Save, kar bi pomenilo, da bi doza, ki bi jo prejeli prebivalci območja, presegla dovoljeno mejo. V najslabšem primeru pa bi bilo potrebno začasno evakuirati tudi 50 domačinov.
  1. Obogatitev urana in izdelava goriva

Kemična pretvorba surovin, obogatitev urana in izdelava goriva so postopki, ki so energetsko intenzivni in potencialno onesnažujoči, prav tako pa predstavljajo zdravstvena tveganja za delavce. Obogatitev urana pomeni ločevanje izotopa urana-238 od urana-235, kar poveča relativni delež urana-235. Ta faza, odvisno od uporabljene tehnologije, pa lahko največ prispeva k emisijam ogljika jedrskih elektrarn.

  1. Radioaktivni odpadki

Uporaba jedrske energije proizvaja velike količine radioaktivnih odpadkov. Poleg nizko in srednjeradioaktivnih odpadkov, nastajajo tudi visoko radioaktivni odpadki, zlasti izrabljeno jedrsko gorivo. Za slednje še nobena vlada ni našla rešitve, kako varno ravnati z njimi. Finska načrtuje začetek obratovanja prvega globokega geološkega odlagališča v letu 2025. Nobena druga država trenutno ne gradi končnega odlagališča za visoko radioaktivne odpadke. Države, kot so Švedska in Francija, nenazadnje tudi Slovenija, pa so še desetletje oddaljene od prave rešitve. Časovno obdobje, v katerem je treba izrabljeno gorivo varno shranjevati in nenehno spremljati, pa je več sto tisoč let.

  1. Predelava izrabljenega goriva in njeni učinki

Nekatere države, kot sta Francija in Rusija, v obratih za predelavo izrabljenega jedrskega goriva ločijo in izvlečejo še uporabne materiale, kot sta uran in plutonij. Ti obrati so najbolj onesnažujoči obrati jedrskega kompleksa, saj v okolje oddajajo radioaktivno onesnaženje v mnogo večjem obsegu kot običajno in proizvajajo ogromne količine radioaktivnih odpadkov različnih vrst. Čeprav industrija za ta postopek včasih uporablja izraz “recikliranje”, pa se moramo zavedati, da se trenutno ponovno uporabi manj kot 6 % začetnega izrabljenega jedrskega goriva, skupni obseg odpadkov pa se enormno poveča. [9]

Jedrska energija je torej še vedno zelo problematična. Tudi če izključimo onesnaženje, ki izvira iz jedrskih nesreč, in se osredotočimo na normalno delovanje jedrskih elektrarn, še vedno obstaja veliko posledic dejavnosti povezanih z jedrsko energijo, ki znatno vplivajo na okolje. Dejstvo je, da jedrska energija ni tako čista, kot se pogosto predstavlja.

O avtorju: Andras Perger je vodja kampanj za podnebje in energijo pri Greenpeaceu na Madžarskem.

Viri, literatura:

[1] Andrej Kryžanowski, Andrej Sedej, Tehnična in okoljska problematika gradnje verige HE na spodnji Savi, 2005: http://www.slocold.si/zbornik/Z_7.pdf 
[2] Ihtiološki pregled na HE Brežice v letu 2019 Monitoring prehoda za vodne organizme, končno poročilo, 2020: https://www.gov.si/assets/ministrstva/MKGP/PODROCJA/RIBISTVO/Monitoring-prehodov-za-vodne-organizme-/IM_PzVO_HEBR_2019.pdf 
[3] Več virov:
– https://www.dnevnik.si/1042994351#google_vignette
– https://www.bioportal.si/neobiota/CRP-Neobiota%20Slovenije%20Zbornik%2010-9%20celinske%20ribe.pdf
[4] https://www.dnevnik.si/1042724716 
[5] Poročilo Greenpeace, Left in the dust, 2010:
https://media.greenpeace.org/archive/Report–Left-in-the-Dust-27MZIFIXELWO.html
[6] https://world-nuclear.org/information-library/country-profiles/countries-g-n/hungary 
[7] https://wise-uranium.org/udde.html 
[8] Več virov:
– https://www.24ur.com/novice/slovenija/uran-kopali-osem-let-rudnik-zdaj-zapirajo-ze-31-let.html
– https://www.24ur.com/novice/slovenija/je-jugoslavija-potrebovala-rudnik-urana-zirovski-vrh-zaradi-jedrskega-orozja.html
– Miha Velikanje, Vpliv rudinka urana Žirovski vrh na okolje, Diplomsko delo, 2021, Visoka šola za varstvo okolja, Velenje, https://fvo.si/wp-content/uploads/2021/03/Diploma.pdf
[9] Več virov:
– Laure Noualhat, Déchets le cauchemar du nucléaire:
https://boutique.arte.tv/detail/dechets_le_cauchemar_du_nucleaire_395726#:~:text=La%20rigoureuse%20enqu%C3%AAte%20de%20Laure,des%20confins%20de%20la%20Sib%C3%A9rie
– https://fissilematerials.org/blog/2010/02/a_french_documentary_on_n.html
– https://fissilematerials.org/blog/2010/02/a_french_documentary_on_n.html