Greenpeaceovi aktivisti so ob zaključevanju podnebne konference COP28 z lasersko projekcijo na Ljubljanski grad opozorili na nujnost opustitve vseh fosilnih goriv, vključno s subvencijami zanje, ter na čim hitrejše povečanje izrabe sončnega in vetrnega potenciala. Greenpeace Slovenija z akcijo izpostavlja tudi rezultate javnomnenjske raziskave, ki so jo izvedli oktobra letos, v kateri več kot 90 % vprašanih Slovenk_cev podpira večje izkoriščanje obnovljivih virov energije. 

Ob iztekanju zaključnih pogajanj ene najbolj kontroverznih podnebnih konferenc doslej – COP28, v Greenpeace Slovenija opozarjamo, da mora biti Slovenija bolj ambiciozna kot kakršenkoli dogovor, sklenjen v Dubaju. Z akcijo želimo poudariti, da je vsakršen dogovor, ki ne vključuje popolne opustitve fosilnih goriv popolnoma neprimeren glede na urgentno stanje, v kakršnem sta podnebje in biodiverziteta. 

Na 28. podnebni konferenci Združenih narodov je 121 držav podpisalo Globalno zavezo o obnovljivih virih energije in energetski učinkovitosti. Zaveza določa potrojitev rabe obnovljivih virov in podvojitev energetske učinkovitosti do leta 2030. Izpolnjevanje teh ciljev naj bi podprlo prehod na razogljičen energetski sistem in pripomoglo k postopni opustitvi rabe fosilnih goriv, vendar na konfereci za zdaj niso dosegli dogovora o opustitvi rabe fosilnih goriv. 

Lena Penšek, Greenpeace Slovenija: “S takšnimi dogovori ne bomo nikakor dosegli ciljev, ki smo si jih zastavili v Pariškem sporazumu. Če želimo, da se globalno segrevanje planeta ustavi pri 1.5°C, morajo države, ki so za krizo najbolj odgovorne, vključno s Slovenijo, zavzeti bistveno bolj ambiciozne cilje in stremeti k podnebni nevtralnosti do leta 2040. Zato podpiramo ukinitev subvencij na fosilna goriva, ki jih uvaja predlog Podnebnega zakona, in zato moramo nujno začeti z vsemi napori v povečanje izrabe tako sonca, kot tudi vetra in toplote tal. Trenutni NEPN, torej načrt Slovenije do 2030, ni več skladen z ambicijami Evropske unije, kaj šele, da bi lahko govorili o zelo ambicioznih načrtih vlade.”

Slovenija mora slediti tudi zavezujočemu cilju EU glede energije iz obnovljivih virov – ta naj do leta 2030 znaša vsaj 42,5 % (z dodatnimi prostovoljnimi 2,5 %). Trenutni cilji v osnutku Celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta pa tega s 30-35 % ne lovijo niti za rep. 

Edina za planet in ljudi vzdržna pot v prihodnost je brez kurjenja fosilnih goriv in takšna, kjer ljudje ne potrošimo vedno več in več, kjer ne porabimo vedno več in več, in kjer se ljudje zanašamo na obnovljive vire energije. Zato ob tej priložnosti poudarjamo, da Slovenija nima na voljo le izrabe sončne energije, ampaki tudi veter, ki ga moramo začeti izrabljati na transparenten in vključujoč način. Slovenija trenutno v izrabi kapacitet vetra zaostaja za vsemi državami Evrope in skupaj s Slovaško zaseda zadnje mesto. 

Lena Penšek dodaja: “Z združenim ministrstvom za večino slovenskih emisij, bolj poznanim pod imenom Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, in glede na prizadevanja v zadnjem letu si drznemo upati, da bo v prihodnjih letih končno nek premik na področju izrabe energije iz sonca. Žal pa teh, sicer po naši oceni premalo ambicioznih ciljev, iz omenjenega NEPN ne bo mogoče doseči, če bomo računali zgolj na solarno energijo. Izkoristiti je treba tudi potencial vetra. Nadaljnji vetrni projekti morajo biti premišljeni in transparentni, ponovnih projektnih polomij si naš planet preprosto ne more privoščiti. Zato morajo biti tudi postopek za nov Akcijski načrt za ‘namenska območja’ obnovljivih virov energije pregleden in participativen. V vetru je prihodnost, ni pa je v netransparentnosti, korupciji in izkoriščanju lokalnih prebivalcev. Zagotovo to ne bodo enostavni projekti, ampak brez njih pa preprosto ne gre.”

Vzrokov in posledic podnebnih sprememb še nikoli nismo tako globoko občutili, obenem pa tudi rešitve še nikoli niso bile tako dosegljive. Vprašanje ni več kako, ampak kdaj. Za prehod v brezogljično družbo bodo določene spremembe in prilagoditve nujne. Pri tem je ključno, kako bo družba te spremembe sprejela. Zato je tudi pri uvajanju novih vetrnih projektov podpora javnosti ključnega pomena. 

Da bi preverili, kakšna je dejanska slika med prebivalkami_ci Slovenije, smo oktobra letos v sodelovanju z raziskovalno agencijo Parsifal izvedli javnomnenjsko raziskavo v zvezi z odnosom državljanov do različnih virov energije in vetrnih parkov. Naklonjenost višjemu izkoriščanju obnovljivih virov med državljani_kami je izjemno visoka (91,2 %). Velika večina anketirancev (79,6 %) meni, da bi morala Slovenija bolj izkoristiti potencial vetra za pridobivanje energije. 

Sara Kosirnik, Greenpeace Slovenija: “Glede na medijsko poročanje o vetrnih projektih v zadnjem letu in glede na vse spodletele vetrne projekte v preteklosti, smo pričakovali, da Slovenke_ci vetrni energiji niso naklonjene_i. Naša javnomnenjska raziskava je pokazala ravno nasprotno. Ne samo, da se ljudje zavedajo grožnje, ki jo prinaša podnebna kriza in podpirajo več obnovljivih virov energije, podpora vetrni energiji je izjemno visoka. Jasno je, da imajo ljudje ob uvajanju kakršnih koli novosti tudi določene skrbi. Hrup, ki ga povzročajo vetrne elektrarne, je vidik, zaradi katerega so ljudje najbolj zaskrbljeni, navajajo pa tudi skrb za ptice in druge živali, vpliv na okolje in sam poseg v prostor. Država in investitorji morajo te skrbi pri izvajanju projektov nasloviti, zato pozivamo vse, ki so vključeni v nove projekte, naj se vetrnih projektov lotevajo z mislijo na lokalne prebivalce. Od postavitve prve vetrnice v Sloveniji je minilo deset let, v tem obdobju smo postavili le dve dodatni vetrnici. Naj bo naslednje desetletje v znamenju razcveta vetrne energije, ki je ključna za prehod v brezogljično družbo.”

Številne izkušnje iz tujine kažejo, da je eden izmed najboljših pristopov pri uvajanju obnovljivih virov energije sodelovanje z lokalnimi skupnostmi, pri čemer naj se jasno opredelijo tudi vse možne prednosti, ki jih prebivalcem prinaša vetrna energija. Greenpeace zagovarjamo razpršeno proizvodnjo energije na način, da se prebivalkam_cem daje možnost, da vlagajo lastna sredstva in uporabljajo proizvedeno električno energijo iz npr. vetrne turbine za lastne potrebe. Gre za model samooskrbe z energijo, ki lokalni skupnosti prinaša energetsko samozadostnost. Lokalno prebivalstvo s tem pridobi dobiček iz proizvodnje, ki se deli med člane energetske zadruge, ostanek sredstev pa se lahko uporabi za razvoj novih lokalnih projektov. Zadruge so najprimernejše za izvajanje skupnostnih projektov rabe obnovljivih virov, ker so upravljane demokratično po principu en član, en glas ter prek svojega demokratičnega upravljanja zagotavljajo, da se finančne in družbene koristi ohranjajo v lokalnem okolju.

Okoljevarstvena organizacija Focus je za mrežo Plan B pripravila priporočila o postopkih izdajanja dovoljenj za učinkovito pospeševanje sončne in vetrne energije, z namenom spodbuditi dialog med oblikovalci politik, izvajalci projektov in tistimi, ki si prizadevajo za ohranjanje narave.


Povzetek javnomnenjske raziskave je dostopen na tej povezavi, celotna javnomnenjska raziskava, vključno z demografskimi podatki, pa tukaj.