S soncem obsijan COP28 je v zadnjih nekaj dneh poskrbel za stalen tok novic, ki prekipevajo z obljubami in napovedmi sprememb, obenem pa razkrivajo velike izzive, s katerimi se soočamo v boju za trajnostno prihodnost.

Medtem ko se svetovni voditelji odpravljajo domov in za sabo puščajo medijske žaromete, smo se lotili ocenjevanja dosedanjih in prihajajočih dogodkov, ki se morajo odviti v prihodnjih dneh za preprečevanje nadaljnjega podnebnega kaosa.

Zlasti iz držav v razvoju je bilo slišati pozive k dostopnemu, dolgoročnemu financiranju in uravnoteženemu pristopu med podnebnimi ukrepi in razvojem. Še vedno pa potrebujemo jasne zaveze, vključno s postopnim opuščanjem fosilnih goriv, da preprečimo nadaljnje vplive podnebnih sprememb.

Gozdni požari v Sibiriji.

© Greenpeace

Pri razpravah o izgubah in škodi je bil dosežen dober napredek, predvsem na področju operacionalizacije sklada za izgube in škodo zaradi posledic podnebnih sprememb, vzpostavitev katerega je bila del dogovora že na COP27. Ta sklad je ključna začetna poteza za pomoč skupnostim, ki so prispevale najmanj, a so med najbolj prizadetimi zaradi podnebne krize, vendar v njem ni dovolj sredstev, ki jih prizadete skupnosti resnično potrebujejo. Dosedanje obljube znašajo nekaj več kot 650 milijonov dolarjev, kar je drobiž v primerjavi z 219 milijardami dolarjev, ki so jih naftna in plinska podjetja zaslužila leta 2022. Vir stalnega financiranja ostaja negotov, zato bi največji onesnaževalci morali prispevati največ financiranja, da bi pomagali doseči podnebno pravičnost. To ni omejeno na najbogatejše države, ampak tudi na industrijo fosilnih goriv, ki ima direktno korist od uničevanja podnebja.Zaveze k Zelenemu podnebnemu skladu (Green Climate Fund – GCF) na Vrhu svetovnih voditeljev (World Leaders Summit) označujejo spodbuden mejnik. Skupna dopolnitev v višini 12,7 milijarde dolarjev predstavlja močno podporo za odpornost in blaženje posledic podnebnih sprememb.  Ostajajo pa negotovosti glede dejanske narave tako imenovanih ‘na novo dodeljenih sredstev’.

Podnebni aktivisti izkazujejo solidarnost s skupnostmi, ki se soočajo s podnebnimi vplivi na globalnem jugu. Aktivisti zahtevajo, da podjetja in države onesnaževalci plačajo pravičen delež za blaženje posledic podnebne škode.

© Marie Jacquemin / Greenpeace

Kot pomemben napredek lahko označimo tudi to, da se kar 118 držav strinja, da bodo do leta 2030 potrojile proizvodnjo energije iz obnovljivih virov in podvojile izboljšave energetske učinkovitosti v okviru globalne zaveze o obnovljivi energiji in energetski učinkovitosti, kjer sta v prvi vrsti ZAE in EU. Zelo lepo je videti, da se svet povezuje skozi rešitve. Prihodnost bosta poganjali sonce in veter, vendar se to ne bo zgodilo dovolj hitro, če vlade ne bodo bolj regulirale porabe fosilnih goriv.

Nujnost prehoda s fosilnih goriv izpostavljajo tudi kritične pobude, kot je Powering Past Coal Alliance, ki žal pridobiva vedno več zagona. Se je pa več držav zavezalo k moratoriju na nove elektrarne, ki delujejo na premog in si prizadevajo za postopno opustitev obstoječih. Takšne poteze predstavljajo pot za pospešitev prehoda s premoga na čistejše alternative.

Seveda pa ne moremo mimo tega, kaj je sramotno. Prostovoljna listina o dekarbonizaciji nafte in plina, ki so jo predstavili ZAE, je dimna zavesa. Sijajna fasada prikriva pravo odgovornost največjih onesnaževalcev in dobičkarjev. Naftna in plinska industrija ne bo sama prispevala k svojemu zatonu, zato mora biti regulirana. 

Na stotine protestnikov, vključno s švedsko okoljevarstvenico Greto Thunberg, se je zbralo pred hotelom Mayfair, da bi protestiralo proti vplivu industrije fosilnih goriv na britansko in svetovno podnebno politiko.

© Chris J Ratcliffe / Greenpeace

Kaj sledi zdaj, ko so voditelji s svojim spremstvom odleteli nazaj v svoje države? Začenjajo se pogajanja o dejanskih, formalnih izidih. Cilje glede obnovljivih virov energije in energetske učinkovitosti je treba vključiti v uradne odločitve, sprejete s pogajanji, in jih povezati s sporazumom o pošteni in hitri postopni opustitvi fosilnih goriv.

Sredi cirkuškega vzdušja COP28 ostaja Greenpeaceovo stališče neomajno: doba zanašanja na fosilna goriva se mora končati. Uničujoč vpliv podnebne krize, ki prinaša nesorazmerno velik negativni vpliv na ranljive skupnosti, zahteva takojšen odziv svetovnih voditeljev. Čas za ukrepanje je zdaj.

Podnebni aktivisti izkazujejo solidarnost s skupnostmi, ki se soočajo s podnebnimi vplivi na globalnem jugu. Aktivisti zahtevajo, da podjetja in države onesnaževalci plačajo pravičen delež za blaženje posledic podnebne škode.

© Marie Jacquemin / Greenpeace

COP28 predstavlja kritičen trenutek za zaščito našega planeta. Da bi izpolnili zaveze Pariškega sporazuma in zagotovili trajnostno prihodnost, se morajo voditelji zavedati nujnosti opustitve fosilnih goriv.