Ljubljana, 19. 9. 2023 – Evropa je v zadnjih 30 letih sistematično izstradala svoja regionalna in lokalna železniška omrežja, medtem pa črpala trilijone v ceste za avtomobile na naftni pogon, ki spodbujajo podnebno krizo. Vseh 27 držav članic EU, Norveška, Švica in Združeno kraljestvo so od leta 1995 v povprečju vložile 66 % več v razširitev in obnovo cest kot v železnice, je pokazala nova študija inštituta Wuppertal Institute in možganskega trusta T3 Transportation Think Tank, ki jo je naročil Greenpeace Srednje in Vzhodne Evrope.[1]
Kljub vse večji zaskrbljenosti glede podnebja in prvim globalnim zavezam za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov v devetdesetih letih prejšnjega stoletja so države EU od takrat porabile kar 1,5 bilijona evrov za cestno infrastrukturo in le 930 milijard evrov za železnice, kar je spodbudilo rast osebnega prevoza na naftni pogon namesto trajnostnega javnega prevoza. [2]
Zaradi neuravnoteženih prioritet vlade pri financiranju prometa se je dolžina evropskih avtocest od leta 1995 povečala za 60 % – več kot 30.000 kilometrov. To je do leta 2019 prispevalo k 29-odstotnemu povečanju povpraševanja po motoriziranem cestnem prevozu, ki povzroča 72 % podnebju škodljivih prometnih izpustov v Evropi, medtem ko železniški promet povzroča le 0,4 % prometnih izpustov. V istem času se je skupno evropsko železniško omrežje skrčilo za 6,5 %, oz. 15.650 kilometrov, v nekaterih državah, kot sta Francija ali Nemčija, pa celo za več kot 10 %. Približno 13.700 kilometrov večinoma regionalnih železniških prog in skoraj 2.600 železniških postajališč in postaj je bilo začasno ali trajno zaprtih za potniški promet, kar je nesorazmerno prizadelo podeželske skupnosti z omejitvijo dostopa do železnice in javnega prevoza. Glede na študijo pa bi lahko več kot polovico kilometrov zaprtih železniških prog razmeroma enostavno znova odprli.
Herwig Schuster, prometni strokovnjak za Greenpeaceovo kampanjo Mobilnost za vse, je dejal: »Evropa je v zadnjih treh desetletjih sistematično izkrvavila svoje regionalno in lokalno železniško omrežje, zaradi česar je to v mnogih regijah opustošeno, medtem ko je v ceste črpala ogromne količine denarja za avtomobile, ki požirajo nafto, kar spodbuja podnebno krizo. Danes opažamo resne posledice tega početja, saj se Evropa spopada s podnebnim kaosom, izpusti z naslova cestnega prometa naraščajo, milijoni ljudi na podeželju pa se borijo za ustrezen dostop do javnega prevoza in so dejansko prisiljeni v izbiro ali imeti avto ali ostati doma. Če želi Evropa imeti trajnostno in pravično prihodnost, morajo vlade in EU prenehati zapirati regionalne železniške proge in postaje, ponovno odpreti zapuščeno železniško infrastrukturo in obsežno preusmeriti financiranje s cest in zraka na železnice, da bi zagotovili zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov in enak dostop do trajnostne mobilnosti. za vse. Skrajni čas je, da evropske vlade prenehajo s svojim favoriziranjem avtomobilov.«
Od leta 2018 se je povprečna razlika v financiranju za cestni in železniški promet v Evropi zmanjšala s 66 % na 34 % v prid cestnega prometa. Kljub dodatnim naložbam v železnice pa so številne evropske države v tem času še naprej zapirale železniške proge in postaje ter gradile in načrtovale nove širitve avtocest ter letališč.
Lena Penšek, Greenpeace Slovenija: “Povprečno potovanje z vlakom v Evropi povzroči 77 % manj izpustov toplogrednih plinov kot potovanje z avtomobilom. Ključno je, da se začnemo pogovarjati o infrastrukturi, ki bo omogočila izpuste toplogrednih plinov iz prometa, kar so vse oblike javnega prevoza, spodbujanje kolesarstva in pešhoje za vsakodnevne poti. Promet predstavlja 25 % toplogrednih plinov v EU, ter kar 33 % toplogrednih plinov v Sloveniji in ostaja edini sektor v EU in tudi v Sloveniji, kjer izpusti vsako leto še vedno naraščajo. Prometni kaos, ki se smo mu bili priča to poletje, ne sme postati izgovor, da se v ceste in letalstvo investira več kot v železnice. Potrebujemo boljšo infrastrukturo v javnem potniškem prometu in tudi bolj učinkovit in zanesljiv sistem obstoječe infrastrukture, kar pomeni večjo frekvenco in časovno zanesljivost vseh oblik javnega potniškega prometa.”
Podatki za Slovenijo
- Med letoma 1995 in 2018 – obdobjem, za katerega so na voljo podatki, ki omogočajo evropske primerjave – je Slovenija v ceste (približno 7,5 milijarde evrov) vložila skoraj štirikrat več kot v železnice (približno 1,9 milijarde evrov).
- Med letoma 1995 in 2020 – celotnim obdobjem, za katerega so na voljo nacionalni podatki – je Slovenija vložila 8,5 milijarde evrov v ceste in le 2,7 milijarde evrov v železnice. V tem času je bilo potemtakem trikrat več naložb v ceste kot v železnice.
- Slovenija je država srednje in vzhodne Evrope z najvišjimi vlaganji v ceste na prebivalca (gledano v obdobju 1995-2018). Od vseh analiziranih držav je Slovenija na 7. mestu. Vlaganja v ceste na prebivalca so v Sloveniji za 20 % večja kot na Hrvaškem, v primerjavi z Madžarsko pa več kot dvakrat večja.
- Od leta 1995 se je slovensko avtocestno omrežje več kot podvojilo z 277 na 616 kilometrov (+122 %).
V luči smrtonosnega podnebnega kaosa letošnjega poletja po Evropi to poročilo služi kot tragičen opomin na vsa izgubljena desetletja brez podnebnih ukrepov za regulacijo prometnega sistema, ki je odgovoren za skoraj tretjino izpustov toplogrednih plinov v EU, ki povzročajo klimatske spremembe. Preden evropske vlade sprejmejo svoje proračune za naslednje leto, Greenpeace poziva oblikovalce politik, naj prednostne naloge financiranja končno preusmerijo s cest na železnice, da bi zagotovili zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, vzdrževanje boljše železniške infrastrukture in dodatno financiranje za cenovno dostopne ‘podnebne vozovnice’ za vlake in javni prevoz, ki bi bile na voljo za domača in čezmejna potovanja po Evropi. EU bi morala znatno povečati javna sredstva, namenjena nadgradnji in posodobitvi železniške infrastrukture, da bi železniški promet lahko postal dostopna alternativa cestnemu prometu tudi na čezmejnih, obrobnih in podeželskih območjih.
Kontaktne osebe:
Herwig Schuster, prometni strokovnjak Greenpeaceove kampanje Mobilnost za vse, [email protected], +43 664 431 92 14
Marianne Lämmel, komunikatorka za Greenpeaceovo kampanjo Mobilnost za vse, [email protected], +43 664 881 72 245
Lena Penšek, Greenpeace v Sloveniji, [email protected], +386 40 680 402
Vodja raziskave Frederic Rudolph je na voljo za intervju v angleškem ali nemškem jeziku. V primeru, da ga želite kontakirati, pišite na [email protected].
Opombe:
[1] Raziskovalci so preučili podatke o financiranju (javnem in delno zasebnem) cest (vseh cest, vključno z mestnimi cestami v nekaterih državah), železniških prog (konvencionalnih, hitrih in mestnih metrojev/tramvajev v nekaterih državah) in letališč (z več kot 150.000 potniki na leto), ter o širitvah/zapiranju avtocest (tj. cest z vsaj dvema pasovoma v vsako smer in pregrado med obema smerema), železnic (konvencionalnih in hitrih) in letališč (z več kot 150.000 potniki na leto) v vseh 27 državah članicah EU, Združenem kraljestvu, Norveški in Švici od leta 1995 – prvega leta, za katerega so na voljo podatki za vse analizirane države. Analiza krčenj ali širitev prometne infrastrukture pred letom 1995 ni vzela v obzir.
Podatki so bili večinoma pridobljeni iz virov javnih organizacij in publikacij, kot so Eurostat, ITF-OECD, Svetovna banka in Statistična knjižica Evropske komisije, kot tudi virov železniških podjetij. Poročilo vedno upošteva najnovejše razpoložljive podatke, ki omogočajo evropske primerjave. Aktualni podatki o naložbah (v evrih) v prometno infrastrukturo so za vse razen treh evropskih držav na voljo do vključno leta 2018, za dve tretjini držav pa do leta 2021, kot je navedeno v podatkovni bazi. Podatki o širjenju in zapiranju prometne infrastrukture so za večino držav na voljo do leta 2022, v nekaterih primerih pa tudi do leta 2023.
[2] Zavoljo jasnosti smo tukaj vsote zaokrožili. Če primerjamo nezaokrožene vsote (glej tabelo 2-1, str. 10 v poročilu), ugotovimo, da je bilo v ceste vloženih 1.545,86 milijarde evrov, v železnice pa 931,41 milijarde evrov. Razlika med obema vsotama je 614,45 milijarde evrov, kar pomeni 66 % več naložb v ceste kot v železnice.