Bliža se Svetovni dan ekološkega dolga, ki nas opominja, na preseganje planetarnih mej tega planeta. Ta simbolični dan služi kot močno opozorilo, da moramo spremeniti družbeno-ekonomski sistem, ki uničuje biotsko raznovrstnost, v ozračje izpušča preveč toplogrednih plinov in otežuje pravično dostopnost vode, hrane in energije.

Po analizi Global Footprint Network, Svetovni dan ekološkega dolga simbolizira kritično točko, na kateri človeštvo preseže zmogljivost Zemlje za regeneracijo svojih virov. Zastavljanje trajnostne prihodnosti na novo od nas zahteva razumevanje, da so narava, ljudje, družba in gospodarstvo medsebojno povezani in za svojo blaginjo odvisni drug od drugega.

Trenutni gospodarski sistem je povzročil podnebno krizo, ta pa povzroča mnoge socialne, gospodarske in zdravstvene krize. Toda to negativno povratno zanko je mogoče obrniti na glavo. Ustvarjalne rešitve za popravilo gospodarskega sistema lahko naslovijo ne le socialno-ekonomske težave, s katerimi se soočamo, temveč tudi podnebne izzive in izzive biotske raznovrstnosti. Reševanje neenakosti in nepravičnosti mora biti njihov primarni cilj in ne zgolj nekaj, kar bi bilo »fino rešiti, če bo to le možno.« Te rešitve se morajo dokopati do temeljnih vzrokov, zakoreninjenih v škodljivem gospodarskem sistemu.

S točno tem ciljem v mislih je Greenpeace Nordic povezal vrsto svetovnih strokovnjakov na hitro rastočem področju sprememb gospodarskih sistemov, da bi raziskali, kako ekonomski in finančni sistemi poganjajo uničevanje planeta, in ponudili rešitve, ki bi lahko prinesle transformativne spremembe. Njihovi prispevki skupaj sestavljajo 1. sezono podkasta SystemShift.

Arhitekt in vizionar Indy Johar je ta problem predstavil kot človeštvo, ki se je znašlo na koncu 400 let starega gospodarskega sistema, ki je preživel svojo uporabnost. Preoblikovati ga moramo v nov, bolj medsebojno povezan in celovit model, ki bo temeljito spremenil družbo in naš odnos do pojmov, kot so energija, delo in lastništvo. Johar temu pravi kulturna revolucija – strukturni prehod, ki bi bil tako velik kot industrijska revolucija. Uspešni bomo le, če si dovolimo razmišljati na veliko in v tem slogu stvari zastaviti na novo.

Glavni vzroki: Preveč si nas želi več

Države globalnega severa ne le pretiravajo s prekomerno potrošnjo, temveč tudi črpajo vire revnejših skupnosti globalnega juga in tako ohranjajo stoletja kolonializma, vgrajenega v sedanji gospodarski model.

Razkrivanje ​​elementov, ki poganjajo to nepravično in netrajnostno pot, je zapleteno, a vseeno predstavljamo pet temeljnih vzrokov, ki so jih v podkastu opredelili strokovnjaki:

Rast

Prevladujoča paradigma neskončne gospodarske rasti je nekaj, kar v središču razprav izpostavljajo prav vsi strokovnjaki. Tim Jackson (direktor Centra za razumevanje za trajnostno blaginjo na Univerzi v Surreyju) pojasnjuje, kako je zasledovanje konvencionalnih meritev, kot je bruto domači proizvod (BDP), kot političnih ciljev, povzročilo, da je gospodarski sistem postal nevzdržen in strupen. Jackson poudarja, da nebrzdana konkurenca, ki jo spodbuja prizadevanje za vedno večji BDP, popolnoma zanemarja resnične stroške degradacije okolja in družbene neenakosti.

Delo

Osredotočenost na neskončno rast in ne na trajnost je privedla do zastarelih predstav o delu samem, označevanja številnih dejavnosti, ki so bistvenega pomena za človekovo blaginjo, za »neproduktivne«, in podaljševanja delovnega časa, tako da ljudje ne morejo več dovolj uživati v tem, kar daje življenju smisel, kot npr. preživljanje časa s prijatelji in družino.

Juliet Schor (profesorica sociologije na kolidžu v Bostonu) pojasnjuje, kako predolg delovni čas nasprotno intuitivno služi le zmanjševanju učinkovitosti in produktivnosti ter kako je razvrednotil številne vidike življenja, ki so bistveni za človekovo blaginjo, kot npr. gospodarstvo oskrbe. Z opiranjem na svoje obsežne raziskave iz resničnega sveta, Schor zagovarja krajšanje delovnega časa in daljšanje prostega časa kot načina za znatno izboljšanje blaginje, produktivnosti in okolja z zmanjševanjem globalnih izpustov ogljika.

Po mnenju Jayati Ghosh (profesorica ekonomije na Univerzi Massachusetts Amherst) je podcenjevanje skrbstvenega dela še posebej izrazito zaradi pomanjkanja družbene moči in glasu negovalcev in neplačanih skrbnikov v primerjavi s pomembnim vplivom finančnih institucij in korporacij.

Skriti ekonomski sistem

Pomanjkanje javnega in demokratičnega nadzora nad ustvarjanjem denarja in globalnim denarnim sistemom, ki ga poganja dobiček, še dodatno slabša destruktivne vidike skritega ekonomskega sistema. Ann Pettifor (direktorica možganskega trusta Policy Research in Macroeconomics za raziskave politik v makroekonomiji) s prstom kaže na skrivnostni in zapleteni koncept ustvarjanja denarja, ki komercialnim bankirjem omogoča ustvarjanje neomejenih kreditov ter omogoča širjenje in uporabo sredstev centralnih bank za zasebne interese ogromnih, nereguliranih in sistemsko tveganih kapitalskih trgov – neke vrste sistemov »bančništva v senci.«

Pettifor pojasnjuje, kako širitev bančništva v senci nadaljuje obdobje 1981–2014, ko se je 30 vlad po vsem svetu odločilo privatizirati svoje pokojninske sklade, s tem pa je velik del svetovnih prihrankov posledično stekel v sklade za upravljanje premoženja na globaliziranih in večinoma nereguliranih kapitalskih trgih.

Kolonializem

Vsakdanje življenje je po vsem svetu še vedno podvrženo preteklim imperijem, saj so milijoni ljudi še naprej vpleteni v zgodovinske in še trajajoče vplive kolonializma. Kojo Karam (predavatelj na pravni fakulteti Birkbeck na Univerzi v Londonu) je razložil, kako kolonialna dediščina, ki vztraja v sedanjem ekonomskem modelu, pri življenju ohranja stoletja družbeno-ekonomskih neenakosti, ki jih dodatno krepi dejstvo, da mnogi od nas nimajo dovolj znanja in razumevanja, da bi se lahko osvobodili.

Karam je pojasnil, da so stoletja črpanja virov po vsem svetu postavila temelje za sodobni kapitalizem, znotraj katerega so velikani fosilnih goriv – mnogi od njih so neposredni potomci velikih podjetij, ki so jih ustanovile kolonialne vlade – še vedno zaščiteni, in to kljub katastrofalni degradaciji okolja.

Neenakost

Kate Pickett in Richard Wilkinson (akademika in avtorja izjemno vplivne knjige Raven duha: Zakaj gre bolj enakopravnim družbam skoraj vedno bolje) podrobno razlagata škodljive vplive neenakosti na zdravje posameznikov, medsebojne odnose in splošno blaginjo, ter kako so ti tesno povezani z degradacijo okolja.

Jayati Ghosh pravi, da mnogi družboslovci ignorirajo relacijske neenakosti, ki krepijo družbeno neracionalne in nepravične politike, zlasti tiste, ki zatirajo neformalni gospodarski sektor, kjer so bile možnosti preživljanja uničena in kjer se perpetuirajo krivice. Ghosh kot primer navaja indijski eksperiment demonetizacije novembra 2016, ko je vlada nenadoma razglasila 86 % denarja v obtoku za nezakonitega. Kot pojasnjuje Ghosh, je imelo to v državi, kjer je 95 % vseh transakcij v gotovini in v neformalnem gospodarstvu, uničujoče posledice za podeželsko gospodarstvo in neformalne delavce.

Rešitve: gospodarski sistem, ki daje prednost zadostnosti, ne pohlepu

Svetovni dan ekološkega dolga je poziv k ukrepanju za spremembo sedanjega gospodarskega sistema na način, ki daje prednost socialni pravičnosti in blaginji za vse oblike življenja.

Prenova: Tim Jackson in Jayati Ghosh zagovarjata alternativni ekonomski sistem, ki se odmika od miselnosti, osredotočene na nepopustljivo rast. Tovrsten sistem bi moral zavoljo ohranitve ekosistemov in prepoznavanja končnih meja našega planeta preprečiti nekatere dejavnosti, kot je pridobivanje fosilnih goriv. Vključeval bi razvoj (BDPju) alternativnih kazalnikov, ki dajejo prednost ohranjanju okolja, družbeni blaginji in pravični porazdelitvi virov.

Obdavčitev: V okviru te prenove mnogi naši gostje izpostavljajo reformo davčnega sistema kot način za hitro naslavljanje škodljive neenakosti. Kojo Karam in Kate Pickett dajeta glas podpore pozivu k takojšnji odstranitvi davčnih oaz in vseh tančic skrivnosti, ki jo te ponujajo korporativnim akterjem. Jayati Ghosh predlaga obdavčitev premoženja ljudi, kjerkoli ga že imajo, vzpostavitev mednarodnih registrov premoženja za izmenjavo informacij med državami in zagotovitev, da multinacionalna podjetja plačujejo vsaj enake davčne stopnje kot domače gospodarske družbe.

Svoboda: Eva von Redecker (avtorica in filozofinja) uvaja regenerativni koncept okoljske svobode, s poudarkom na naši pravici, da živimo v neonesnaženem, čistem in zdravem okolju. Von Redecker predvideva razgradnjo sedanjega sistema, zgrajenega na temeljih patriarhata, ki nam bo omogočila, da bomo svoje življenje lahko preuredili na tak način, da bomo življenje začeli proaktivno ceniti in ga ne več uničevali.

Feminizem: Jayati Ghosh osvetljuje načine, kako lahko feministična ekonomija služi prepoznavanju »ogromnega podzemlja,« na katerem sloni ekonomija, ustvari okvir, ki ceni podcenjeno gospodarstvo oskrbe, zlasti v njegovi neplačani obliki, ter zgradi gospodarski sistem, ki deluje za vse.

Naše skupno bogastvo: Guy Standing (nekdanji profesor razvojnih študij na Univerzi SOAS v Londonu) predlaga zaščito našega skupnega bogastva, da bi zagotovili pravično porazdelitev virov, v neposrednem nasprotju s fiskalno varčnostjo in neoliberalnimi politikami, ki so nas vse prikrajšale za naše stoletja stare skupne pravice do poštene in pravične delitve našega javnega bogastva. Zasledujoč to načelo, je Standing podrobno preučil potencial sistema univerzalnega temeljnega dohodka kot orodja za boj proti neenakosti, podnebnim spremembam in avtoritarnemu populizmu.

Inkluzivnost: Nazadnje, vizija Indyja Joharja poudarja pomen inkluzivnosti in zagotavljanja možnosti vsakomur, da si na novo zamisli in oblikuje nov gospodarski sistem. V njegovem primeru bi nov sistem odražal bolj relacijski pogled na svet okoli nas, tako da bi se videli kot soodvisni od sveta okoli nas in ne kot od njega ločeni, nepovezani posamezniki. Johar goji upanje, da bi se to preneslo v nov institucionalni okvir in se odrazilo v tem, kar sistem vrednoti in kako to vrednost izračuna.

To spominja na poziv Ann Pettifor k večjemu demokratičnemu nadzoru nad proizvodnjo denarja in vzpostavitvi vzdržne finančne arhitekture, ki bi ponovno uvedla kapitalski nadzor, ponovno regulirala globalno bančništvo, ponovno nacionalizirala pokojnine ter vrnila politično in gospodarsko moč izvoljenim skupščinam.

Sprejmimo odločitev

Vedno večjega ekološkega odtisa ne smemo sprejeti kot nekaj neizogibnega. Imamo veliko političnih idej, ki jih je mogoče zlahka uresničiti. Združiti se moramo in pozvati naše vlade, naj regulirajo korporacije in finančne trge, da bi ustavili izkoriščanje nas in našega planeta.

Navsezadnje je Svetovni dan ekološkega dolga močan opomin, da so se ljudje na oblasti sami odločili ustvariti ta svet v njegovi sedanji obliki, kar pa tudi pomeni, da se lahko skupaj odločimo, da ga spremenimo in z odprtimi rokami sprejmemo zadostnost za vse, namesto presežkov za peščico. Množica idej, predstavljenih tu, je le uvod v globoke razprave o spremembi gospodarskega sistema, v katerih lahko uživate v podkastu SystemShift na YouTubu in vseh glavnih platformah za podkaste. Zato se nam pridružite.

Attila Kulcsar je vodja komuniciranja Greenpeacove kampanje Money for Change.