(LGBTQIA2S+ je okrajšava za skupnost lezbijk, gejev, biseksualcev, transspolnih oseb, kvir oseb in/ali prevprašujočih se, interspolnih, aseksualnih, dvodušnih oseb in za nešteto afirmativnih načinov, na katere se ljudje odločijo za samoidentifikacijo.)

Pride Parade in Bangkok. © Panumas Sanguanwong / Greenpeace
Aktivisti Greenpeacea držijo plakate s sporočili, ki podpirajo podnebno pravičnost in pravičnost spolov na paradi ponosa v Bangkoku leta 2022. © Panumas Sanguanwong / Greenpeace

Nobena skrivnost ni, da podnebne spremembe vplivajo na vse na tem planetu, vendar se pogosto pozablja na nesorazmeren vpliv le-teh na že marginalizirane skupine, vključno s skupnostjo LGBTQIA2S+, ki je še toliko večji v primerih, ko so člani te skupnosti tudi člani drugih marginaliziranih skupin, kot so ljudje z nizkimi dohodki, temnopolti, domorodci ali ljudje ne-bele polti. To je zato, ker je pri teh skupinah večja verjetnost, da bodo doživele revščino, diskriminacijo in nasilje, kar lahko posledično omeji njihovo zmožnost dostopa do virov in prilagajanja spreminjajočim se okoljskim in družbenim razmeram na našem segrevajočem se planetu.

Danes je bolj kot kdajkoli prej ključnega pomena razumeti prekrivanje med podnebnim gibanjem in kvir gibanjem, da se lahko skupaj, kot združeno gibanje, lotimo teh med seboj povezanih bojev.

Posamezniki LGBTQIA2S+ so pogosto prisiljeni zapustiti svoje domove zaradi družinskih konfliktov, groženj z zlorabo ali dejanskega nasilja, zaradi česar doživljajo višje stopnje brezdomstva. Prav tako se ponavadi selijo na ločene lokacije, da zmanjšajo tveganje diskriminacije in nadlegovanja s strani sosedov in najemodajalcev. Ta območja so pogosto zelo onesnažena, kar dolgoročno povzroča številne zdravstvene težave in jih postavlja v veliko večjo nevarnost za naravne nesreče.

Poleg tega podnebne spremembe povečujejo že obstoječe neenakosti v družbi, kot recimo – med mnogimi drugimi – nesorazmeren dostop do stanovanjske in zdravstvene oskrbe, zaradi česar so trans in kvir osebe nesorazmerno prizadete zaradi podnebnih katastrof in širših učinkov podnebnega zloma na družbo.

Osebe LGBTQIA2S+ izključene iz pomoči ob nesrečah

Raziskava v ZDA je pokazala, da imajo LGBTQIA2S+ osebe 120 % večje tveganje, za brezdomstvo. Čeprav se le 9,5 % mladih v ZDA identificira kot LGBTQIA2S+, te osebe predstavljajo kar 40 % mladih brezdomcev. Poleg velike nesorazmernosti, o kateri pričajo te številke, so odstotki za populacijo temnopoltih in ne-belih domorodnih prebivalcev (BIPOC), ki so del skupnosti LGBTQIA2S+, še višji.

Brezdomci in tisti z neustreznimi stanovanji, kot recimo nekateri pripadniki skupnosti LGBTQIA2S+, bodo vedno najbolj prizadeti zaradi naravnih nesreč, dvigov temperature in onesnaženega zraka. Ne samo, da so pogosto prvi, ki jih tovrstne katastrofe prizadenejo, ampak jim pogosto tudi zavrnejo pomoč in zavetje, namenjeno skupnostim, ki so jih prizadele podnebne spremembe.

Kot primer podajmo dogajanje med orkanom Katrina, ko je bila trans osebam zavrnjena uporaba zasilnih zavetišč, tisti, ki so vanje prišli, pa so bili diskriminirani. Ena transspolna oseba je bila zaprta zaradi prhanja v ženski kopalnici, čeprav je za to prej dobila dovoljenje prostovoljca.

Drugi primer tovrstne diskriminacije najdemo v Indiji leta 2004, ko je v Indijskem oceanu prišlo do cunamija. Aravani, skupina ljudi, ki se ne identificirajo niti kot moški niti kot ženske, so bili izključeni iz začasnih zatočišč in uradnih evidenc smrti. Zaradi tega so bili izključeni iz številnih programov pomoči in obnove, kar je zmanjšalo njihove možnosti, da si opomorejo po krizi.V času katastrofe je lepo biti član privilegiranih skupin. Naštetih je zgolj nekaj primerov, kako so LGBTQIA2S+ osebe v času podnebnih kriz sistematično diskriminirane. Ti primeri prikazujejo medsebojno povezanost kvir gibanja in podnebnega gibanja, in pojasnjujejo zakaj moramo sodelovati, da lahko dosežemo tisto, kar je prav za VSE ljudi in planet, ki ga imenujemo naš dom.

Pride Parade in Brussels. © Greenpeace / Marten  van Dijl
Greenpeace Belgija se pridruži paradi ponosa 2023 v Bruslju. © Greenpeace / Marten van Dijl © Greenpeace / Marten van Dijl

V naravi smo vsi povezani

Greenpeace je morda najbolj znan po drevesih in kitih, vendar se osredotočamo tudi na medsebojno povezanost ljudi in narave. Zanimivo je, da je bila mavrična zastava celo narejena s to idejo v mislih, saj zelena simbolizira naravo, del katere smo vsi. Borimo se za naravo in borimo se za vsako osebo, ne glede na njen spol ali etnično pripadnost in ne glede na to, koga se odloči ljubiti.

Shanthuru Premkumar je uradnik za pravosodje, pravičnost, raznolikost, vključevanje in varnost pri Greenpeaceu v Belgiji, Lina Atanasova pa je pripravnica za socialne medije pri Greenpeaceu v Belgiji. Sedež imata v Bruslju v Belgiji.