Združeni narodi so po skoraj dveh desetletjih pogajanj končno sprejeli zgodovinski sporazum ZN o oceanih. Besedilo sporazuma bo sedaj tehnično urejeno in prevedeno pred uradnim sprejemom na naslednji seji. Ta sporazum je velik uspeh in pomemben korak pri zaščiti svetovnih morij, a tudi pomemben pokazatelj, da multilateralizem še vedno obstaja in deluje v vse bolj razdeljenem svetu, ko za to obstaja politična volja.
Doseganje tega sporazuma ohranja pri življenju t.i »cilj 30×30«, to je zaščita 30 % svetovnih morij do leta 2030, kar utira pot oblikovanju morskih rezervatov, ki bodo popolnoma ali v veliki meri zaščiteni. V predlogu sporazuma so še vedno pomanjkljivosti, poleg tega pa morajo podpisnice zagotoviti njegovo učinkovito in pravično izvajanje; šele takrat se lahko šteje za resnično ambicioznega.
Dr. Laura Meller, vodja kampanje za zaščito oceanov pri Greenpeace Nordic, je v New Yorku dejala: “To je resnično zgodovinski dan za zaščito svetovnih morij in znak, da lahko v razdeljenem svetu zaščita narave in ljudi zmaga nad geopolitičnimi interesi. Države si zaslužijo našo pohvalo za njihovo pripravljenost na kompromise in opuščanje različnih pogledov s ciljem doseči sporazum, ki bo zaščitil svetovna morja, pa tudi življenja in preživetje milijard ljudi ter povečal našo odpornost na podnebne spremembe.
Končno lahko od besed preidemo k resničnim spremembam na svetovnih morjih. Države morajo zdaj uradno sprejeti sporazum in ga čim prej ratificirati, da bi ustvarile zaščitene morske rezervate, ki jih naš planet nujno potrebuje. Ura še vedno tiktaka, ko gre za doseganje cilja 30×30. Do uresničitve imamo le še pol desetletja, tako da pri tem ni popuščanja,” sklene Meller.
Koalicija velikih ambicij, ki vključuje EU, ZDA, Združeno kraljestvo in Kitajsko, je bila ključna za dogovor, saj je v zadnjih dneh pogajanj pokazala pripravljenost na kompromise in namesto ustvarjanja delitev gradila koalicijo. Majhne otoške države so se med pogajanji izkazale kot dobre voditeljice, skupina G77 pa je zagotovila, da se sporazum v praksi izvaja pošteno.
Pravična razdelitev finančnih koristi od t.i morskih genskih virov je bila ključna sporna točka, ki je bila razrešena zadnji dan pogajanj. Razdelek Sporazuma o zavarovanih morskih območjih odpravlja disfunkcionalen proces soglasnega odločanja, ki ni vodil do zaščite oceanov prek obstoječih regionalnih organov, kot je Komisija za ohranjanje živih morskih virov na Antarktiki (CCAMLR). Čeprav besedilo še vedno vsebuje pomembna odprta vprašanja, je ta sporazum dobra delovna osnova in izhodišče za zaščito 30 % svetovnih morij.
Cilj 30×30, ki je bil dogovorjen na konferenci o biotski raznovrstnosti COP15 v Montrealu, ne bi bil dosežen brez tega zgodovinskega sporazuma. Države morajo nujno ratificirati sporazum in do leta 2030 začeti vzpostavljati popolnoma zaščitene rezervate, ki pokrivajo 30 % svetovnih morij.
Zdaj se začenja težko delo ratifikacije sporazuma in aktivnega varovanja svetovnih morij. Ta trenutek moramo izkoristiti za zaustavitev drugih groženj, kot je globokomorsko rudarjenje, in se osredotočiti na izvajanje zaščite.
In kako smo skupaj dosegli to točko?
Sporazum je bil mogoč zaradi več let neumornega trdega dela ljudi in zaveznikov po vsem svetu. Prvi Greenpeaceov brifing na to temo je bil napisan že leta 2005! Od takrat je sporazum imel veliko imen, a njegova srčika je ostala ista – oceane je bilo potrebno zaščititi!
Peticijo za zaščito svetovnih oceanov je v Sloveniji podpisalo skoraj 10 tisoč, globalno pa več kot 5,5 milijonov ljudi, ki so se tako pridružili našemu gibanju za zaščito oceanov. Politiki naših pozivov niso mogli ignorirati!
Vaša podpora nam je pomagala odpluti do vseh oceanov in dokumentirati dragoceno morsko življenje in občutljive ekosisteme.
Na vsakem koraku smo se soočali z industrijami, ki predstavljajo tveganje za naše oceane bodisi z vrtanjem za nafto, globokomorskim rudarjenjem ali industrijskim ribolovom. Vse te dejavnosti bodo s pomočjo sporazuma v ustvarjenih zatočiščih sedaj prepovedane.
Zahvaljujemo se vam, da ste z nami na vsakem koraku. To je razlog, zakaj smo Greenpeace in vi sploh tu in zakaj se borimo. Toda še vedno je treba marsikaj postoriti. Z vami ob naši strani si bomo še naprej prizadevali zagotoviti zaščito oceanov za prihodnje generacije!
Kontakt:
James Hanson: +44 7801 212 994 / [email protected]
Greenpeace International Press Desk: [email protected], +31 (0) 20 718 2470