Ko preberete besedno zvezo ‘ohranjanje oceanov’, katere slike se vam porodijo v mislih? Mogočni sinji kit? Ljubki pingvini z našega nedavnega potovanja po Antarktiki? Mogoče kakšna riba, ki plava v barvitem koralnem grebenu?
Živali, kot so kiti, morski psi in želve, so že desetletja ikone množičnega gibanja za zaščito oceanov. Navsezadnje živijo v oceanu, ki ga skušamo zaščititi in se soočajo z resnimi grožnjami za prihodnost svoje vrste. Hkrati pa so še zelo srčkani!
Vendar pa obstaja še ena vrsta, ki se zanaša na zdrave oceane, vendar ni vedno omenjena v pogovorih o ohranjanju oceanov in to s(m)o … ljudje!
Kako se ljudje zanašajo na oceane
Več kot 3 milijarde ljudi se za preživetje zanaša na oceane, od tega jih je velika večina na globalnem jugu. Oceani zagotavljajo obalnim skupnostim delovna mesta v samooskrbnem ribolovu, praksi, ki se prenaša skozi generacije, pa tudi v novejših panogah, kot je turizem. Oceani nas tudi hranijo. Morski sadeži so ključni del prehrane milijard ljudi in mnogi so od njih življenjsko odvisni.
Skupnosti po vsem svetu imajo globoke kulturne in duhovne povezave z oceani, zlasti številna staroselska ljudstva pa so morje že stoletja postavila v središče življenja skupnosti.
Kako ljudje vplivajo na oceane
Medtem ko nekateri ljudje trdo delajo za zaščito naših oceanov, drugi pripadniki iste človeške vrste izkoriščajo svetovne oceane za dobiček. To pa ogroža preživetje milijonov ljudi po vsem svetu.
Uničujoče industrije, kot je industrijski ribolov, ropajo naše oceane življenja, tudi v mednarodnih vodah – tam namreč ne velja veliko zakonov, ki bi tovrstne dejavnosti brzdale oz. jih omejile.
Ta brezplačen ribolov v mednarodnih vodah ima uničujoč vpliv na številne obalne skupnosti. Združeni narodi ocenjujejo, da je globalno v ribištvu in ribogojstvu zaposlenih okoli 60 milijonov ljudi. Večina jih je v državah v razvoju in to so večinoma “mali” obrtni ribiči in ribogojci. Pogosto ulovljenih rib ni dovolj da bi ti lahko preživeli ali nahranili svoje družine, zato morajo loviti tudi po več dni v tednu.
Pogovarjali smo se z Okejem, ribičem v Nigeriji, ki je rekel: »Naši otroci ne morejo več pogosto obiskovati šole. Življenjski stroški hitro naraščajo in to vpliva na našo celotno družino.”
Tukaj si lahko ogledate celotno zgodbo, ki jo pripoveduje Oke:
To je zgolj en primer – a to se žal dogaja obalnim skupnostim po vsem svetu.
Industrijska ribiška podjetja ne škodujejo le obalnim skupnostim – trpijo tudi njihovi zaposleni. Nedavni članek je razkril, da so migrantski delavci iz Filipinov, Indonezije, Gane, Šrilanke in Indije, ki delajo na ladjah v vodah Združenega kraljestva, poročali o groznih razmerah z 20 urnimi izmenami ter o nasilju in rasizmu.
Mi vsi potrebujemo zdrave oceane
Tudi če živite na stotine kilometrov stran od oceanov, so ti še vedno ključnega pomena za vašo prihodnost. Zdravi oceani so ključni za spopadanje s podnebnimi spremembami. Naši oceani so absorbirali 20-30 % nedavnih emisij toplogrednih plinov, s čimer smo pridobili več časa, da se izognemo najhujši podnebni krizi. Toda če ne zaščitimo habitatov in sistemov, ki ohranjajo življenje v oceanu zdravo, ti ne bodo več mogli absorbirati naših emisij in podnebne spremembe se bodo močno pospešile.
Svetovni dan oceanov zato ni namenjen le ljubkim živalim. Če ne bomo uspeli zaščititi oceanov, ne bomo uspeli zaščititi sebe.
Od obalnih skupnosti do delavcev migrantov na ladjah do vseh, ki se zanašajo na stabilno podnebje, z izkoriščanjem svetovnih oceanov na koncu vsi izgubimo. Močan sporazum o svetovnih oceanih (ang. World Oceans Treaty) bi pripomogel k temu, da bi v veliko območjih odprtega morja preprečili brezsramno plenjenje uničujoče industrije. Podpišite peticijo in s tem sporoči svetovnim voditeljem, da naj končno ukrepajo in zaščitijo naše oceane – in s tem nas, ljudi.
