Peticijo proti nasilju je podprlo preko 517.000 ljudi!
Skupina voditeljev staroselskih ljudstev, skupaj z aktivisti Greenpeacea in nekaterimi znanimi osebnostmi, je v začetku aprila predala peticijo “Končajmo nasilje do staroselskih ljudstev” na brazilsko Ministrstvo za pravosodje.
Peticija se je vzpostavila v sredini leta 2021, na vrhuncu napadov na vodstvo ljudstva Munduruku. V tem času jo je podprlo preko 517.000 ljudi in s tem odločevalcem jasno izraža sporočilo, da se prebivalstvo Brazilije nasilje do staroselskih ljudstev obsoja in zahteva njegovo končanje!
Pred predajo peticije je bil organiziran pohod po mestu Brasília izpred kulturnega kompleksa Funarte, kjer je potekal Tabor svobodne dežele, mimo znane Središčne osi (ang. Monumental Axis), mimo Esplanade dos Ministérios do končnega cilja, Ministrstva za pravosodje. Na pohodu so sodelovali aktivisti Greenpeacea in voditelji staroselskih ljudstev (npr. Marcos Xukuru iz ljudstva Xukuru iz Pernambuca, Sônia Guajajara, izvršna koordinatorka za artikulacijo staroselskih ljudstev Brazilije (Apib); in nekatere brazilske znane osebnosti).
Trakovi
Posebna značilnost pohoda je bil totemski drog, narejen iz velikanskih rdečih črk, z jasnim sporočilom »Zaustavimo nasilje!«. Totem so nosili ljudje Xukuru, ki so zahtevo pospremili s pesmimi in plesi. Totem je bil okrašen z več kot 20.000 trakovi, na katerih je bil zapisan naslov peticije, na vsakem pa je bilo tudi ime osebe, ki je peticijo podpisala. V dneh pred predajo peticije so trakove oblikovali in zavezovali udeleženci Tabora svobodne dežele in tako podkrepili sporočilo miru.
Po podatkih Staroselskega misijonskega sveta (CIMI) se odpor do brazilskih staroselcev stopnjuje in stanje še nikoli ni bilo tako zaskrbljujoče. Leta 2020 so tako zabeležili največ tovrstnih primerov nasilja v obdobju zadnjih petih let. Še posebej zaskrbljujoče je število umorov, ki se je povečalo za 61 % – leta 2020 je bilo namreč prijavljenih kar 182 primerov! Povečali so se tudi ozemeljski konflikti, zabeležili so 96 tovrstnih primerov, kar je 174 % več kot leto prej. Povečale so se tudi t.i. invazije na staroselske dežele, zabeležili so kar 263 tovrstnih dogodkov.
Sovražnik in storilec
»Staroselska ljudstva zahtevajo razmejitev naših ozemelj in spoštovanje naših osnovnih pravic, ki so pridobljene in so hkrati tudi ustavne pravice. V trenutku, ko se vlada sama odloči, da ne bo razmejila staroselskih ozemelj, krši zvezno ustavo. Zato danes prepoznavamo predsednika republike kot sovražnika in velikega prestopnika v tej državi,« je pojasnila Sônia Guajajara.
V Braziliji že kar šest let ni bila razmejena nobena staroselska dežela. V celotni državi je opredeljenih 1299 staroselskih dežel – od tega jih je 470 homologiranih, razmejenih ali uradno razglašenih. Vse ostale čakajo na ukrepanje vlade.
Izvršna direktorica Greenpeacea Carol Pasquali je izpostavila pomen peticije kot jasen signal solidarnosti z staroselskimi ljudstvi v Braziliji: “Staroselska ljudstva so zlorabljena v govoru, pa tudi na njihovih ozemljih. Nasilje je simbolično, a tudi konkretno. Jasno moramo povedati, da je tega dovolj! Smo zavezniki staroselskega gibanja. Ta pohod in izročitev zahtev peticije sta nujno potrebna za prihodnost te države.“
V kongresu je trenutno v postopku sprejemanja več zakonov, ki neposredno ali posredno ogrožajo staroselske dežele Brazilije in njihova staroselska ljudstva. Organizacije civilne družbe so ta sklop zakonov poimenovali #PacotedaDestruição (slovensko ‘Paket uničevanja’) – in med drugim vključuje predlog zakona 191/2020, ki na novo omogoča rudarjenje in druge oblike gospodarskega izkoriščevanja na ozemljih staroselskih ljudstev.
Ponovni prevzem Brazilije
Oddaja peticije je bila del programa Tabora svobodne dežele, ki je v mestu Brasília potekal do sredine aprila. V zvezni prestolnici je bilo zbranih več kot 7.000 voditeljev iz 200 različnih ljudstev, ki so zahtevali takojšnjo razmejitev staroselskih ozemelj, razpravljali pa so tudi o vprašanjih, kot so predlog zakona 191/2020, zdravstvo in izobraževanje staroselskih prebivalcev. Program je obsegal več kot 40 dejavnosti in je načel temo »Ponovni prevzem Brazilije: razmejitev ozemelj in staroselska politika«.
