V luči vojne v Ukrajini se s sodelavci soočamo z dilemo, kako in ali sploh govoriti o čemerkoli drugem kot o nujnosti po zagotavljanju takojšnjega miru.
Številne načrte naših kampanj ponovno ocenjujemo in prilagajamo, se pri tem neizprosno sprašujemo o najboljši poti dalje. Eden izmed zaključkov, do katerega vedno pridemo pa je, da besedi Green (zeleno) in Peace (mir) še nikoli nista bili bolj jasno povezani.
Greenpeace se po vsem svetu že dolgo bori proti fosilnim gorivom, ki so vzrok podnebne krize, onesnaževanja, korupcije in konfliktov. Vojna v Ukrajini je še en grozljiv opomnik, kako pomembno je, da se svetovni voditelji resno lotijo prekinitve naših vezi s fosilnimi gorivi ter da zgradijo varen in zanesljiv obnovljiv energetski sistem za vse. S trudom za opuščanje fosilnih goriv in prehodom na obnovljive vire si tudi prizadevamo za mirno in varno prihodnost vseh.
“Sedanji dogodki jasno kažejo, da sta, zaradi naše odvisnosti od fosilnih goriv, svetovno gospodarstvo in energetska varnost ranljivi za geopolitične pretrese in krize.” To je bilo eno izmed sporočil generalnega sekretarja Združenih narodov, Antonia Guterresa, ob izdaji najnovejšega podnebnega poročila. V začetku tedna je Medvladni odbor za podnebne spremembe (IPCC) državam sveta posredoval svoje najnovejše in zelo pomembno poročilo. V njem razkriva neprijetna spoznanja o tem, kako daleč v podnebno krizo smo že zabredli ter kakšne možnosti imamo pri spopadu z njo.
To poročilo na 3.500 straneh ni samo še eno izmed poročil. Gre zame, zate in za vse nas, ki živimo na tem planetu. Zato se nam je zdelo pomembno njegove izsledke deliti z vami. Nam namreč še vedno odzvanjajo stavki Antonia Guterresa: “V svojem času sem videl že veliko znanstvenih poročil, vendar nič takega. Poročilo IPCC je atlas človeškega trpljenja in obtožujoča sodba neuspešnega vodenja na področju podnebja.”
Za kratko predstavitev vsebine poročila si lahko ogledaš ta videoposnetek.
Koraki, ki jih moramo storiti so jasni. Nekateri izmed njih so:
1. Opustiti moramo fosilna goriva. Brez odlašanja. Nič več naložb v premog, nafto in plin. Emisije moramo spraviti proti nič, in to hitro.
2. Do leta 2030 moramo zavarovati vsaj 30 % vseh ekosistemov na kopnem in v oceanih, da si bodo lažje opomogli. Dve priložnosti bomo imeli že letos, in sicer s podpisom pogodbe za zaščito oceanov marca ter s sprejetjem ciljev 30‑odstotne zaščite na vrhu o biotski raznovrstnosti kasneje v letošnjem letu.
3. Potrebujemo pravičnost in solidarnost. Ljudje imajo pravice. Države imajo obveznosti. Zahtevajmo njihovo odgovornost. Tisti, ki so najbolj onesnaževali, morajo prevzeti odgovornost za zaščito tistih, ki so najbolj prizadeti. Potrebujemo močan pravni okvir na svetovni ravni, ki bo določal odgovornost korporacij in vlad za povzročanje škode in izkoriščanje.
Tudi v teh časih moramo nadaljevati z bojem za podnebno ukrepanje, pospešiti energetski prehod na obnovljive vire, in slediti našemu poslanstvu – zagotoviti, da se sposobnost Zemlje, da neguje življenje v vsej svoji raznolikosti, ohrani.
Naša sporočila in delo v času, ko se bomo na vse pretege trudili združevati besedi mir in zeleno, lahko spremljate ter delite tudi po naših kanalih.