Vstopili smo v leto 2022, ki ga bodo zaznamovale tudi volitve! Letos bomo v Sloveniji namreč glasovali na državnozborskih, lokalnih in predsedniških volitvah – najprej pa bodo konec aprila na vrsti volitve v parlament.
Vsi verjetno poznamo kar nekaj oseb, ki se volitev praviloma ne udeležujejo. Eni so prepričani, da so tako ali tako “vsi isti”, drugi, da njihov glas ne pomeni nič, saj “en glas ničesar zares ne spremeni”, spet tretji politike ne spremljajo in so zato mnenja, da je “bolje ne iti na volitve, kot glasovati za nekaj, kar v resnici ne poznaš”.
Vsem je skupno to, da so volilni abstinenti. Lahko jih razumemo. Mnogi se soočajo s številnimi drugimi, bolj neposrednimi težavami. Nekaterim peha zdravje, drugi imajo natrpane službene in družinske urnike. Ob koncu dneva, tisto malo energije in časa, raje namenijo bolj prijetnim stvarem kot je branje o programih političnih strank.
In takšnih je kar polovica vseh polnoletnih prebivalcev Slovenije. Zadnjih (predčasnih) državnozborskih volitev se je namreč udeležilo dobrih 52 % vseh volilnih upravičencev, predsedniških volitev le 44 %, zadnjih volitev v Evropski parlament pa le pičlih 29 %.
V življenju imamo redko možnost narediti idealne izbire, takšne (neoptimalne) odločitve sprejemamo vsak dan in to jih ne naredi nič manj pomembne. Si predstavljate koga, ki bi kosilo preskočil vsakič, ko ne dobi točno tistega, kar si je v tistem trenutku (za)želel?
Tudi voliti pogosto pomeni odločati se med odtenki sive. Pomeni v danem trenutku sprejeti najboljšo možno odločitev na podlagi tega, kar vemo. Voliti pomeni opolnomočiti stranko ali kandidat(k)e, za katere verjamemo, da so najbližje našim vrednotam in stališčem. Voliti, pomeni biti odgovoren do sebe in do drugih, tudi tistih, ki (še) nimajo volilne pravice. Voliti pomeni imeti besedo pri izbiri tistih, ki bodo se bodo nato odločali o hitrosti opuščanja fosilnih goriv, okolju škodljivih subvencijah, ki bodo vplivali na to, kaj se dogaja z našimi vodami, gozdovi in drugimi naravnimi viri. Dejstvo je, da živimo v podnebni krizi in voliti moramo temu primerno. Okoljska vprašanja morajo biti v letošnji predvolilni debati med prvimi, ki jih zastavimo in med prvimi odgovori, ki jih dobimo.
Ni samoumevno, da naši voditelji vedno delujejo v korist ljudi. Na nas je, da to zahtevamo. Civilna družba se je zato v preteklih mesecih povezala v široko iniciativo “Glas ljudstva”, ki je pripravila več kot 100 vsebinskih zahtev iz različnih področij (socialne pravice, pravna država, volilni sistem, zdravstvo, mediji, … in seveda okolja). Zahteve so skupno delo zelo raznolikih organizacij, ki smo del rastoče in vse bolj odmevne iniciative Glas ljudstva ter mnogih posameznikov in posameznic.
Prvič v zgodovini se je tako veliko in tako zelo raznolikih organizacij ter posameznikov povezalo, vzpostavilo aktivno sodelovanje in zavezništvo. Včeraj smo na tiskovni konferenci te zahteve predstavili in predali vsem političnim strankam, ki so se vabilu odzvale.
Na predstavitev smo sicer povabili vse stranke, ki so vpisane v register strank in ki imajo javno dostopne kontaktne podatke. Prav tako smo povabili stranke, ki so že imele ustanovne kongrese ter so svojo kandidaturo na volitvah napovedale preko medijev, niso pa še v registru strank. Tako smo skupno povabili več kot 60 političnih strank – med njimi so tudi vse stranke, ki so trenutno v parlamentu.
Več o tiskovni konferenci si preberite v tem članku. Na spletnem mestu https://glas-ljudstva.si/ si lahko preberete vse zahteve, civilna iniciativa pa si bo v naslednjih tednih prizadevala, da se prihajajočih državnozborskih volitev udeležimo informirano in v čim večjem številu.
Se vidimo na voliščih!
Ines, Greenpeace v Sloveniji