Danes, 9. avgusta, obeležujemo t.i. mednarodni dan staroselskih ljudstev. Brazilija je ena izmed držav z največjim etničnim bogastvom na svetu. Tam živi vsaj 305 staroselskih ljudstev, ki govorijo vsaj 274 jezikov. Vsaka staroselska družba ima svojo edinstveno kulturo in filozofijo, a obstaja ena stvar, ki je skupna vsem – njihovo stališče, da je življenje neločljivo povezano z naravo.
V želji, da osvetlimo neprecenljiv pomen staroselskih prebivalcev Amazonije in grožnje, katerim so dnevno izpostavljeni, vas vabimo k ogledu serije dvanajstih enominutnih filmčkov, pod imenom Arandu. Oglejte si jih tukaj.
Kaj pomeni Arandu?
Arandu ima več pomenov, med drugimi tudi “pridobiti znanje s pomočjo življenjskih izkušenj, ki temeljijo na povezanosti z okoljem”.
V seriji videoposnetkov lahko spoznamo tudi kritike o načinih življenja nas, “prebivalcev t.i globalnega severa”, kako akumuliramo dobrine, preveč porabljamo, izbiramo posameznike pred skupnostjo in bolj vrednotimo dobiček kot življenje. Posledično vodje staroselskih ljudstev poročajo o tem, kar vidijo na svojih ozemljih: vedno več je izsekavanja gozda, reke so bolj onesnažene, drevesa se sekajo in požigajo; prihaja do invazije in tatvine skupnih virov (voda, biotska raznovrstnost, les, zemlja); vedno več je konfliktov in nasilja.
Brazilija se ravno v teh tednih sooča z eno bolj sušnih sezon. Te pa žal sovpadajo še s hudimi požari oz. bolje rečeno podtaknjenimi požigi, kjer se za pridobivanje novih obdelovalnih površin namenoma in nepovratno uničuje ta edinstven ekosistem. Levji delež odgovornosti za uničenje Amazonije nosi tudi Evropska unija. Ta sicer sama direktno ne neti ognja, vendar pa z naraščajočim povpraševanjem po izdelkih in surovinah (npr. soja, govedina in palmovo olje), ki prihajajo iz pogorišč Amazonije, spodbuja deforestacijo in tako bistveno prispeva k pospeševanju okoljske krize.
Letos so znanstveniki prvič potrdili, da določeni deli Amazonskega pragozda oddajajo več CO2 kot pa ga sprejemajo. Eden izmed ključnih ekosistemov na Zemlji, ki je blažil posledice podnebne krize, zaradi človekovih posegov tako ni več zmožen opravljati te pomembne funkcije.
Tudi trenutna COVID pandemija in še številne druge krize, s katerimi se svet sooča, nas bolj kot kadarkoli prej motivirajo, da prevzamemo “Arandu odnos” – da opazujemo, poslušamo, razmišljamo in se učimo od tradicionalnih razumevanj staroselskih prebivalstev. In še pomembneje, da se borimo za njihovo pravico do nemotenega upravljanja lastnih ozemlji. Študija je namreč potrdila, da imajo ozemlja, ki jih upravljajo staroselska ljudstva, nekoliko boljšo biotsko raznovrstnost kot obstoječa zavarovana območja pod državnim upravljanjem. To pa je v današnjem času, ko smo priča množičnemu izumiranju vrst, izrednega pomena.
“Ko poskušamo izbrati samo eno stvar, spoznamo, da je pritrjena na vse ostalo v vesolju.” John Muir