Slovaški mladinski podnebni aktivisti: »Pripravljeni smo, da naredimo več neposrednih akcij«

»Najprej nas je bilo strah, nato pa smo se odločili, da je sporočilo protesta pomembno in da to želimo storiti«, pravi Karolína Blunárová, študentka prvega letnika univerze na Slovaškem. Karolina in dijakinja srednje šole Katarína Slováková, sta prejšnjega oktobra blokirali vhod v stavbo Ministrstva za okolje v Bratislavi. Takrat njihova podnebna aktivistična skupina še ni imela imena, za takratno priložnost so se poimenovali “Študenti bez mena” (Študentje brez imena), potem pa so se odločili, da se pridružijo protestu Climate Care Uprising, ki so ga organizirale različne podnebne skupine na Slovaškem in po celotni Evropi.

Katarina in Karolina (osebni arhiv)
Karolina (levo) in Katarina (desno)

»To je bila naša prva neposredna akcija. Zanjo je vedela le moja sestra, mami sem rekla le, da tisti dan ne grem v šolo. Bila sem zelo živčna, ampak če lahko sodeluje skupina mater, sem sklenila, da lahko sodelujemo tudi mi«, opiše Katarína in se navezuje na kolektiv Znepokojené matky (Zaskrbljene matere), ki je prav tako sodeloval na protestu.

Medtem ko sta Karolína in Katarína dve uri blokirali vhod na Ministrstvo za okolje, so Greenpeace in podnebne skupnosti Zaskrbljene matere, Bod Obratu (Odločilen trenutek) in Extinction Rebellion blokirali stavbe drugih ministrstev v mestu ter od političnih vodij zahtevali, da problematika podnebnih sprememb postane prioriteta.

Karolína in Katarína sta dve uri blokirali vhod na Ministrstvo za okolje in od vlade zahtevali glasovanje za večje zmanjšanje emisij. (Foto: Jozef Forró)

Ker se je v tistem času Covid-19 stanje na Slovaškem slabšalo, na enem kraju niso zbrali veliko protestnikov, ampak so drugi člani mladinske skupine Študentje brez imena sodelovali na različne načine, od objavljanja na družabnih omrežjih, slikanja, itd. Čeprav so ljudje na Ministrstvu klicali policijo, jim je le-ta, po tem, ko je videla, da niso nasilni, pustila še naprej protestirati. Na koncu niso prejeli veliko medijske pozornosti, so pa dobili termin srečanja z ministrom za okolje. Celoten protest je bil organiziran pred pomembnim glasovanjem Sveta Evropske unije, da bi prosili vlado, naj glasuje za večje zmanjšanje emisij do leta 2030 od tiste predlagane s strani Evropske komisije (–55 %) in Evropskega parlamenta (–60 %).

»Želeli smo izpostaviti pomembnost cilja 65 % zmanjšanja emisij. Čeprav je minister medijem rekel, da nas podpira, je na sestanku spremenil svojo retoriko in se vrnil nazaj na cilj 55 % zmanjšanja. Bili smo malce razočarani, ampak ne bomo se strinjali z ničimer kar je pod 65 %«, pravi Katarína.

Podnebno gibanje na Slovaškem je raznoliko in aktivno kljub pandemiji in njenim okoliščinam, zaradi katerih so priložnosti za velika zbiranja okrnjene. Študentje brez imena so v tem času dobili tudi ime – “Z lavíc do ulíc” (Od miz na ulice (dobesedno) ali Študentski kolektiv za podnebno pravičnost s Slovaške (ime, ki ga uporabljajo v mednarodnem okolju)) in nadaljujejo svoja sodelovanja z drugimi skupinami, ki so sodelovale na oktobrskem protestu za podnebje. Imajo tedenske sestanke, kjer se pogovarjajo o nadaljnjih ukrepih in si izmenjujejo ideje ter različne poglede.

»Vedno izrabimo priložnost, da se lahko učimo od drugih. Raznolikost je za nas blagoslov«, pravi Karolína, ki se je o podnebni tematiki začela zanimati pred tremi leti.

»Najprej je šlo za individualne ukrepe, prenehala sem z uporabo plastičnih slamic, jedla sem manj mesa … Mislim, da večina ljudi začne tako, ampak nimamo časa, da bi lahko spremenili svet z individualnimi ukrepi. Ugotovila sem, da moramo ustvariti sistemske spremembe. Po protestih oktobra, sem se poglobila v t.i. presečnost. Veseli me, da je naša skupina ubrala to pot«, doda Karolína.

Presečnost je temelj motivacije skupine. Do svojega boja pristopajo z močnim razumevanjem, da podnebni problem ni zgolj problem podnebja, ampak tudi problem človekovih pravic in da ukrepanje na podnebni problematiki pomeni tudi boj zoper neenakostim v družbi.

»Socialne krivice so ukoreninjene v sistem, so tisto, kar je ustvarilo podnebno krizo kot jo poznamo danes«, trdi Katarína, ki jo je za podnebje začelo skrbeti v prvem letniku srednje šole, ko je že začela pisati za šolski časopis, organizirati izmenjavo oblačil in podobne dogodke. Pred enim letom je spoznala Karolíno in ostale ljudi iz skupine, ki jo sedaj sestavlja približno 10 do 15 aktivistov in podpornikov.

Protest Climate Care Uprising je bil za njih odločujočega pomena, da tudi zase poiščejo ime in danes ne sodelujejo le s skupinami iz Slovaške, ampak tudi mednarodno sodelujejo s skupino Fridays for Future (Petki za prihodnost) ter drugimi mladinskimi podnebnimi skupinami in gibanji.

»Po dejanskem protestu oktobra, smo postali resnično navdušeni in odločeni. Pripravljeni smo storiti še več«, za zaključek doda Karolína.


Članek prvotno objavljen tukaj.