Voditelji staroselskih ljudstev nastopajo v video posnetkih v katerih razlagajo koherenco in globino svojih načinov življenja in nas tako prisilijo k razmisleku o nestaroselskih družbah ter njihovih nasprotujočih si načinov življenja.
Za ljudstvi Kaiowá in Guarani ima beseda arandu veliko pomenov: “prisluhniti času”, “izkusiti”, “pridobiti znanje s pomočjo življenjskih izkušenj, ki temeljijo na povezanosti z okoljem”, “razumevanje” in “znanje”. Te široke koncepte bi morda lahko povzeli z eno besedo in sicer “modrost.” To je navdihnilo Greenpeace, da je produciral serijo 12-ih kratkih filmčkov o številnih staroselskih realnostih. Serijo smo poimenovali: Arandu. Vsak izmed teh enominutnih filmov je refleksija osmih pomembnih vodij ljudstev Krikati, Baré, Guajajara, Canoé, Kassupá in Macuxi, ki že stoletja živijo in se borijo za obstanek v brazilski Amazoniji.
Serija je bila ustvarjena z namenom, da nestaroselske prebivalce približa starodavnim načinom življenja, svetovnim pogledom, duhovnosti in konceptom, ki jih izkušajo družbe, živeče na teh ozemljih že od časov pred prihodom kolonistov. Brazilija je ena izmed držav z največjim etničnim bogastvom na svetu – 305 staroselskih ljudstev, ki govorijo vsaj 274 jezikov. Zabeleženih je 115 skupin ljudi, ki živijo v prostovoljni izolaciji, ena je v regiji Cerrado in 114 v t.i. Legal Amazon.
Vsaka staroselska družba ima svojo edinstveno kulturo in filozofijo ter velikanska napaka je, če mislimo, da lahko vse preprosto poenotimo ali jih naslavljamo, kot da obstaja zgolj ena. Obstajajo Yanomami, Munduruku, Karipuna, Xavante, Kayapó, Tukano, Kalapalo, Baniwa, Huni Kui in številne druge. Če bi vse torej združili v eno skupino, bi na številne načine delovali izrazito v nasprotju s pluralnostjo, ki karakterizira obstoj vsakega staroselskega ljudstva v Braziliji.
Če obstaja ena stvari, ki je skupna vsem, pa je to njihova perspektiva, da je življenje neločljivo povezano z naravo. To razumevanje je izrazito v številnih izjavah v Arandu filmih: zemlja je naša mati; reke in vsa narava so sveti in imajo svoje začarane (duhove, ki ščitijo); ohranjanje gozda je ključno, saj pomeni zagotavljanje kontinuitete vsega življenja na tem planetu. To pomeni, da varovanje teritorija pred uničenjem in opustošenjem predstavlja spoštovanje svoje lastne identitete, poleg tega pa gre tudi za življenjsko misijo vsakega posameznika.
S tega stališča sta znanost in znanje staroselskih ljudstev zedinjeni: potrebujemo zdravo prst in vodo, da proizvajamo hrano. Da torej zagotovimo kontinuiteto naših vrst potrebujemo zdrave gozdove, ki so temelj za ohranjanje podnebnega ravnovesja in samega planeta. Ključno je, da zaščitimo naravo. Staroselsko prebivalstvo se tega zaveda in tvegajo svoja življenja, da zagotovijo kontinuiteto človeške vrste in ostalih bitij (fizičnih in duhovnih).
Ne glede na to, kako očitne se zdijo te refleksije, vemo, da so pohlep, egoizem in sebičnost našo družbo vodila do številnih kriz (okoljskih, socialnih, podnebnih, gospodarskih itd.). In ne glede na to, da številni izmed nas, npr. humanitarni in okoljevarstveni aktivisti, racionalno razumemo to logiko, jo staroselci živijo dnevno, jo čutijo in poosebljajo. Zato so oni tisti, ki lahko naši družbi pokažejo druge poti. Ko pogledamo njihove sekularne načine življenja in kako so se ohranili skozi ves ta čas, je težko izpodbijati njihove resnice.
Kako nas vidijo
V tem smislu izjave staroselcev v video serijah Arandu prav tako izzivajo refleksije in kritike o načinih življenja nestaroselcev, kako akumulirajo dobrine, preveč porabljajo, izbirajo posameznike pred skupnostjo in bolj vrednotijo dobiček kot življenje. Posledično vodje poročajo o tem, kar vidijo na svojih teritorijih: vedno več je izsekavanja gozda, reke so bolj onesnažene, drevesa se sekajo in požigajo; prihaja do invazije in tatvine skupnih virov (voda, biotska raznovrstnost, les, zemlja, itd.); vedno več je konfliktov in nasilja.
Trenutna COVID pandemija, s katero se svet sooča v tem trenutku in še številne druge krize, nas bolj kot kadarkoli prej motivirajo, da prevzamemo “arandu” odnos – da opazujemo, poslušamo, razmišljamo in se učimo od tradicionalnih razumevanj staroselcev tega kontinenta. Poleg tega, da bomo s tem bolje razumeli našo lastno zgodovino in s tem posledično tudi sebe, bomo obenem oblikovali tudi drugačen odnos z ljudmi, življenjem, naravo in planetom v celoti. Še vedno je čas, da počastimo naše prednike in prihodnje generacije.
Poslovili se bomo z nekaj nasveti Nare Baré, iz ljudstva “ljudje vode,” koordinatorko pri organizaciji Coordination of the Indigenous Organizations of the Brazilian Amazon (COIAB), ki je v deseti epizodi Arandu povedala: “Imeti morate skupnostno življenje in mentaliteto, takšno kot jo imamo mi. Skrbi naj vas za druge, skrbi naj vas za kolektiv. Kakršna koli malenkost se zgodi tukaj [amazonski deževni gozd] ima veliko večji učinek na vas, v vaših domovih, kjer ste. Skrbeti za Amazonski pragozd ne pomeni le izražanja skrbi za nas. Gre za varovanje vseh!”
Vseh dvanajst enominutnih filmčkov si lahko pogledate na tej povzavi.