Vzemite si trenutek in prisluhnite. Kaj lahko trenutno slišite? Sirene? Javna obvestila? Petje ptic?
Zadnje tri mesece sem skozi okno gledala kako čas teče naprej. V številnih državah, v številnih mestih smo občutili strah in bolečino izgube, poklonili smo se delu zdravstvenih delavcev in delavcev na terenu, skupaj s sosedi smo se združili v solidarnosti.
Morali smo se držati narazen, to pa nas je le dodatno povezalo.
Prav tako smo videli, da so se razlike še povečale. Leta in leta krivic ter neenakosti so se združila, varovalne mreže so se namreč razprle do svojih meja in kapitalisti so našli tudi v tej katastrofi priložnost za plenitev, kar je povzročilo, da so iznajdljivi posamezniki, družine in skupnosti izpostavljeni še večjim tveganjem in vsak dan doživljajo še večjo borbo za preživetje.
Nič ni tako kot je bilo.
COVID-19 pandemija je izpraznila dele naših mest in pretresla sistem globalnega gospodarstva. Prazni prostori v nekdaj živahnih mestih so postali simbol pandemične krize. Od nas je odvisno kako bomo zapolnili ta prostor.
55 % nas živi na urbanih okoljih in ta številka se bo le še povečala. Sedaj je naša priložnost, da nazaj zgradimo boljša mesta, ki so odporna na katastrofe in so osnovana na dobrobiti vseh njihovih prebivalcev, kjer nobenega ne pustimo zadaj in lahko živimo zdravo, srečno in povezano. Mesta, kjer lahko uporabljamo manj dragocenih naravnih virov in živimo bolje.
Zgraditi moramo mesta, ki so zdrava za ljudi in planet. Pandemija in ekonomska kriza sta trčila ob podnebno krizo, ki trenutno poteka. Z vsemi krizami se moramo spopasti istočasno. To lahko storimo na naslednje načine.
Štirje načini na katere lahko ustvarimo boljša mesta
1. Okolju prijaznejša mobilnost
Avtomobili zasedajo povprečno 50 % mesta, če štejemo ceste in parkirišča. Povprečen prebivalec mesta lahko vsako leto v prometnih zastojih preživi 100 ur. Prometni sektor je sektor, ki vedno več doprinaša k podnebni krizi. Nekaj ni v redu.
Mesta bi morala biti ustvarjena za ljudi, ne za pločevino.
Sedaj imamo priložnost, da ponovno oblikujemo mobilnost v mestih; da razširimo kolesarske steze, da hoja postane varnejša, da zgradimo boljše železniške in avtobusne sisteme, da morda celo popolnoma prepovemo uporabo avtomobilov v mestih. Potrebujemo varne, cenovno dostopne in trajnostne načine potovanja v mestih in to ne vključuje avtomobilov.
Župani morajo drzno ukrepati. Z zaprtjem nagnetenih cest bi lahko nastale zelene soseske in prebivalci bi lahko ponovno zavzeli svoj prostor.
2. Okolju prijaznejša hrana
Ko se je v številnih mestih začela karantena, je ljudi skrbelo, da ne bo dovolj hrane za vse. Naša mesta so postala zelo krhka, še posebej v času krize, saj se je povečala negotovost glede prehrane in neenakosti.
Načini na katere pridelujemo našo hrano prispevajo k 24 % globalnih emisij toplogrednih plinov. Živinoreja prispeva 14 % in odpadna hrana 8 %. Obstaja le en zmagovalec tega pokvarjenega sistema: kompleks industrijske živinoreje.
Predstavljajte si, da živite v mestu, kjer je vsa hrana pridelana lokalno, na mestnih kmetijah ali znotraj regije, je sezonska in ekološka. Naraščajoče gibanje kmetov, prebivalcev, županov in skupnosti gradijo prihodnost hrane, želijo ustvariti bolj odporna mestna območja. Na mestnih kmetijah in površinah, vrtovih na strehah in balkonih gojijo zdravo hrano; organizirajo tržnice, živilske zadruge in prostore za ljudi, kjer lahko izmenjujejo in dostopajo do zdrave hrane; odločajo se, da v javnih menzah in restavracijah postrežejo več živil rastlinskega izvora; pridelujejo, kupujejo in kuhajo sezonske ter lokalne sestavine, s čimer obidejo nezanesljive in onesnažujoče uvoze.
3. Bolj zeleno gospodarstvo
Živimo na planetu z omejenimi viri. A kljub temu se naše gospodarstvo izvaja na ravni, za katero bi potrebovali 3 planete Zemlja, da bi zadostili trenutni stopnji porabe. Naša zasvojenost z uporabo vedno več stvari je temeljni razlog za 60 % vseh emisij toplogrednih plinov. Preobrniti moramo netrajnostne prakse, če želimo imeti možnost, da ostanemo pri segrevanju globalnega podnebja pod 1,5 ºC.
Medtem ko smo bili v karanteni, smo ugotovili, da ne potrebujemo tako zelo veliko stvari za (dobro) življenje.
Ponastaviti moramo vse naše potrošniške navade in začeti kupovati manj ter bolje. Mesta morajo delati za nas, da zmanjšamo količino skupne porabe; spodbujati moramo ponovno uporabo in deljenje, popravilo in zamenjavo, omogočiti dostop do delavnic in izmenjevalnic v vsakem mestu. Recikliranje je zadnji korak v dolgem življenju posameznega izdelka. To bi upočasnilo pritisk na surovine in zmanjšalo količino odpadkov.
4. Zelene površine
Zahteva po zelenih mestnih površinah narašča, saj vedno več opravljenih študij povezuje parke in zelene površine z dobrobitjo prebivalcev. Organizacija WHO predlaga, da nihče ne bi smel živeti več kot 300 metrov stran od zelene površine. Ampak v številnih mestih so parki in ostale zelene površine še vedno obravnavani kot prestiž, ki je na voljo le peščici privilegiranih.
Ko imamo v mestih zelene površine nas le-te spodbujajo, da smo bolj fizično aktivni, da se več sproščamo, igramo in uživamo v druženju z drugimi.
Preoblikovanje praznih površin v skupinske vrtove in zelene površine je pot k doživljanju spremembe, ki jo želimo ustvariti in s katero želimo ustvariti vidno spremembo, ki jo želimo za naša mesta. Mestno kmetijstvo lahko vključuje več nas in vsi lahko pridelujemo svojo hrano ter obnovimo naša mesta. Zelena površina je naš način pobega od mestnih pritiskov.
Pozelenjevanje naših praznih prostorov, prioritiziranje naših odnosov pred potrošniško kulturo ustvarjanja odpadkov, premikanje po mestu brez še več onesnaževanja – tako bi lahko izgledala prihodnost naših mest.
Varnejše, boljše in čistejše mesto mora biti zgrajeno korak za korakom, s pomočjo usklajenih gospodarskih odločitev, namernega političnega ukrepanja in s prebivalci, ki nam kažejo pot.
Oblikovanje mesta prihodnosti se začne danes in z vsemi nami.
Kako si želite, da izgleda mesto prihodnosti?
Celia Ojeda Martínez je vodja programa pri Greenpeaceu v Španiji in vodi projekt Mesta.