26. aprila 1986 zgodaj zjutraj je eksplodiral reaktor št. 4 v jedrski elektrarni Černobil, v Ukrajini. To je povzročilo nekaj, kar so Združeni narodi poimenovali “največja okoljska katastrofa v zgodovini človeštva”.
Černobil je bila nesreča, za katero je industrija jedrske energije trdila, da se ne more nikdar zgoditi.
25 let kasneje nas je jedrska nesreča v mestu Fukušima na Japonskem spomnila, da tveganje ponovne nesreče kot je bila v Černobilu še vedno obstaja, do nje lahko pride kjer koli se uporablja jedrska energija.
Dolgožive radionuklide, ki so se sproščale v zrak po nesreči v Černobilu pomenijo, da se katastrofa nadaljuje – desetletja kasneje. Še vedno vpliva na življenja milijonov ljudi.
Tukaj je navedenih 15 dejstev, ki jih morda še niste vedeli o katastrofi:
1. Pred več kot 30-imi leti je reaktor 4 eksplodiral v jedrski elektrarni v Černobilu, v Ukrajini. Skoraj pet milijonov ljudi še vedno živi na prizadetih območjih.
2. Količina radioaktivnega sevanja, ki je bila izpuščena v ozračje je približno 200-krat višja od celotne emisije atomskih bomb, ki sta zadeli mesti Nagasaki in Hirošima.
3. Ljudje v najbližjem mestu Pripjat so bili evakuirani šele dva dni po nesreči. V tem času so bili številni že izpostavljeni visokim stopnjam sevanja.
4. Radioaktivni dež je padal vse do Irske. Ukrajina, Belorusija in Rusija so bile najbolj prizadete države. 63 odstotkov radioaktivnih padavin iz Černobila je zadelo njih.
5. Ker so mesto Pripjat zaradi zelo visokih stopenj sevanja ljudje zapustili, so volkovi, divji konji, bobri, divji prašiči in druge živali naselile mesto.
6. Živali, ki živijo v varni coni, ki obkroža jedrsko elektrarno v Černobilu (3 km) imajo višjo smrtnost, povečane genske mutacije in zmanjšano rodnost.
7. Mislili bi si, da so bili preostali reaktorji v Černobilu prav tako takoj izključeni. Ampak namesto tega je bilo delovanje preostalih treh reaktorjev v jedrski elektrarni ponovno zagnano in vodeno še nadaljnjih 13 let, vse dokler jih niso trajno izključili leta 2000.
8. Še vedno so prisotne radioaktivne snovi, inkapsulirane v razpadajoč cementni sarkofag, ki so ga zgradili čez reaktor po nesreči. Trenutno gradijo novo trdo lupino čez obstoječ sarkofag. Ampak zdržala naj bi zgolj 100 let.
9. Gozd v bližini katastrofe je dobil ime “rdeč gozd,” po tem, ko je visoka stopnja sevanja ubila drevesa in pustila za sabo le velika območja bledo rdečega mrtvega bora.
10. Jedrska industrija in vlade Ukrajine, Rusije in Belorusije želijo zapraviti milijarde za nove jedrske projekte, medtem ko zanemarjajo svojo odgovornost, da bi podpirali tiste, ki so preživeli nesrečo v Černobilu. Zmanjšujejo posledice nesreče in zmanjšujejo stiske, s katerimi morajo ljudje v okolici Černobila živeti.
11. Sedaj lahko rezervirate tudi izlet v Černobil! Turistične agencije organizirajo dnevne izlete v zapuščeno mesto Pripjat, ki se nahaja prav ob uničeni jedrski elektrarni.
12. Pripjat je močno okuženo mesto in bo ostalo zapuščeno, saj je na tem območju moč najti ostanke nevarnega plutonija, snovi, ki ima razpolovni čas 24.000 let!
13. Sevanje je bilo tako močno, da se je barva oči gasilca Vladimirja Pravika spremenila iz rjave v modro.
14. Švedska je bila prva država, ki je obvestila svet o nesreči, po tem, ko je vlada Sovjetske zveze prvotno na skrivaj prikrila nesrečo.
15. Na prizadetih območjih nesreča v Černobilu vpliva na vse aspekte človeških življenj. Sevanje iz jedrske elektrarne Černobil lahko najdemo v hrani, ki jo jedo, v mleku in vodi, ki ju pijejo, v šolah, parkih in otroških igriščih ter v gozdovih, iz katerih pridobivajo les, ki ga porabijo za kurjavo, da jim je toplo.
En sam dogodek za vedno spremenil naše dojemanje jedrske energije. Černobil je eden najbolj prepoznavnih sinonimov za katastrofo na svetu. Njegova zapuščina je, da služi kot univerzalni opomin na grozne posledice jedrske energije, ko gre kaj narobe.
Greenpeace ne sprejema finančnih sredstev inštitucij EU, vlad, korporacij ali političnih strank – naše delo je mogoče le zaradi donacij posameznikov.