Poleg ohranjanja narave in preprečevanja nadaljnjih sprememb podnebja, obnovljivi viri energije nudijo državi tudi večjo varnost z zmanjševanjem odvisnosti od uvoženih virov energije, državljanom pa postopno popolno energetsko neodvisnost. Poleg tega letni donos na vložena sredstva v sončno elektrarno nekajkrat presega donos bančnih depozitov. Toda zakaj so se investicije v sončne elektrarne po letu 2012 tako drastično znižale?

Ključno dejstvo:

Vetrna in sončna energija sta že sedaj v več kot 30 državah dostopni po isti ceni ali ceneje kot nova fosilna goriva, njuna cena pa še naprej pada. S tem da realni stroški premoga niti niso upoštevani (onesnaženje zraka, onesnažena voda, negativni vplivi na zdravje, tveganje nasedlih naložb).

2009–2012 sončni bum

V obdobju od leta 2005 do 2008 je bila izgradnja sončnih elektrarn v začetni fazi. Leta 2009 je bila uvedena podporna shema za obnovljive vire energije (“feed in” tarifa), ki je ponudila proizvajalcem električne energije dve vrsti podpor, to je zagotovljen odkup in obratovalna podpora.

Zagotovljen odkup je bil namenjen predvsem enotam z vgrajeno močjo manjšo od 1 MW, pri čemer je Borzen kot center za podpore odkupoval elektriko in jo plačeval po ceni, določeni z odločbo o dodelitvi podpore.

Obratovalna podpora je dodatek na količino proizvedene električne energije in je namenjena pokrivanju razlike med proizvodnimi stroški in tržno ceno, ki jo naprava preko ponudnikov odkupa iztrži na trgu. Obe vrsti podpore sta se sklepali za 10 let v primeru naprave za soproizvodnjo toplotne energije (SPTE), oziroma za 15 let v primeru proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije. Večina proizvajalcev se je odločila za podporo v obliki zagotovljenega odkupa. Sočasno z izboljšanjem pogojev za gradnjo sončnih elektrarn je v obdobju od leta 2009 do 2012 sledil izjemen padec cen sončnih celic na svetovnem trgu. Slovenija je v treh letih postavila 99 % vseh danes delujočih sončnih elektrarn.

Finančni balon je povzročila neprilagodljivost podpor

Posledično je bila gradnja sončnih elektrarn tedaj izjemno hitra, podpore pa so zaradi malomarnosti odgovornih na Ministrstvu za infrastrukturo ostajale enake. Zaradi dobičkonosnosti, ki sta jo ustvarjala nizka cena tehnologije in visoke garantirane odkupne cene električne energije s strani države, se je do leta 2012 močno zviševalo število investicij v sončne elektrarne. Vendar takoj zatem, ko so se z večanjem nameščenih zmogljivosti hitro povečevale predvidene letne obremenitve sredstev za podpore, bi morala država reagirati s pravočasnim in ustreznim znižanjem podpor. Podpore bi morale slediti strmemu padanju cen tehnologije. Ker je vlada s tem zamudila za dve leti, se je letna obremenitev s podporami nenadzorovano povečala. To je država v letu 2012 ustavila z drastičnim znižanjem podpornih odkupnih cen, zaradi česar so investicije praktično povsem zastale vse do danes. Če naj ponovno spodbudimo gradnjo sončnih elektrarn, potrebujemo nadgradnjo zakonodaje.

V skupnosti Povezani s soncem si prizadevamo za nadgradnjo zakonodaje, ki naj vsakomur omogoči samooskrbo iz čiste obnovljive energije.