Čista energija, lastna oskrba, skupnost – kaj pa finančni vidik investicije v sončno elektrarno?


Splača se

V zadnjih letih, ko postaja elektrika iz obnovljivih virov vse cenejša postaja sektor obnovljivih virov energije eden najhitreje rastočih sektorjev, ki ponuja veliko število zaposlitev in poganja nov tehnološki razvoj.


Finančna učinkovitost investicije v obnovljive vire energije

V zadnjih letih, ko postaja elektrika iz obnovljivih virov vse cenejša postaja sektor obnovljivih virov energije eden najhitreje rastočih sektorjev, ki ponuja veliko število zaposlitev in poganja nov tehnološki razvoj. Nenazadnje pa postaja vedno večja prednost sončnih elektrarn tudi v finančnem učinku in zelo dobrem letnem donosu na vložena sredstva, ki za nekajkratnik presega donos bančnih depozitov.

Investicija v energetsko neodvisnost ponuja finančno varnost

Iz vidika podjetij in posameznikov postaja investicija v sončno ali vetrno elektrarno vedno bolj smiselna in tudi finančno zanimiva. Ko poskrbimo za energetsko neodvisnost se namreč finančni učinek pokaže takoj v znižanju stroškov elektrike zaradi samooskrbe in s tem posledično tudi v zmanjšanju odvisnosti od elektrodistributerjev in od gibanja cen električne energije na trgu.

Pomembno je poudariti, da je sprememba zakonodaje, ki lastnikom sončnih elektrarn omogoča samooskrbo z električno energijo, naredila investicije v sončne elektrarne spet veliko bolj zanimive. Opcija tako imenovanega “net meteringa” pokriva predvsem gospodinjstva, ki lahko na tak način občutno prihranijo pri strošku za energijo. Tovrsten način tako ponuja povsem drug finančni učinek, kot če elektriko proizvajamo in jo v celoti prodajamo naprej, kar se je ob umiku subvencionirane cene v preteklosti izkazalo kot zelo dvorezen meč.

Finančna varnost se povečuje tudi zaradi zvišane vrednosti objekta, ki je opremljen s sončno elektrarno. Statistično so cene tovrstnih objektov višje za okrog 5 odstotkov. Pravi finančni učinek pa se vsekakor pokaže v prihrankih pri stroških električne energije, če jih seveda plemenitimo dalje. Pri izračunih se tako pokaže, da se investicija v sončno elektrarno pri trenutnih razmerah na trgu lahko povrne že v 9 letih in z njo lahko pričakujemo okrog 8 odstotni letni donos.

Primerjava treh različno velikih sončnih elektrarn, začetne investicije in prihrankov, ustvarjenih v 25 letih.

Vgrajena moč elektrarne Višina začetne investicije Povratek investicije Prihranek po 25 letih
5 kWp 7.391,25 € 9 let 10.826 €
8 kWp 11.388,00 € 9 let 19.341 €
11 kWp 15.417,60 € 9 let 26.672 €

Iz omenjenih izračunov je vidno, da je donosnost naložbe v sončno elektrarno za večkratnik višja kot trenutno varčevanje v banki. Povračilna doba 9 let naredi investicijo še veliko bolj zanimivo in privlačno za dodatno razpršitev obstoječega premoženja ter posledično tudi za pomemben korak v energetsko neodvisnost.

V primeru, da se v prihodnosti odločimo še za dodaten nakup baterijskega sistema (ki v zgornjem izračunu ni upoštevan), lahko s tem dosežemo točko popolne energetske neodvisnosti, ko lahko vso količino proizvedene energije porabimo sami. Če bi imeli dovolj velik hranilnik, da bi lahko v prihodnosti zagotavljali še energijo za ogrevanje in ob tem polnili tudi električni avtomobil, pa finančni učinek postane še veliko bolj zanimiv in še bolj privlačen.

 

Matjaž Štamulak,

investicijski in finančni svetovalec,

Inštitut za neodvisnost

 

Mnenja in pogledi, predstavljeni v besedilu, izražajo stališča avtorja in ne odražajo nujno stališč Greenpeacea v Sloveniji.